MOTENJE POSESTI

MOTENJE POSESTI – kdaj in kako ukrepati

Motenje posesti nastopi, kadar nekdo neupravičeno poseže v posest druge osebe ali jo moti, ne da bi imel za to pravno podlago. Do motenja posesti pride na primer v naslednjih situacijah: sosed s postavitvijo ograje na skupnem delu onemogoča dostop do zemljišča drugemu sosedu; nekdo na svojem zemljišču postavi ovire, ki onemogočajo dostop do javne poti; ali sosedje z nenehnim povzročanjem hrupa, ki presega zakonsko dovoljene meje – na primer glasna glasba, gradnja v zgodnjih jutranjih urah ipd. – motijo mirno bivanje. Z namenom razjasnitve pravnih vidikov motenja posesti in zagotovitve ustreznih pravnih sredstev za zaščito pravic posameznikov bomo v nadaljevanju obravnavali institut motenja posesti ter predstavili pravne možnosti ukrepanja v primerih, ko pride do tovrstnih situacij.

Razlaga splošnih pojmov
Za razumevanje instituta motenja posesti je najprej potrebno pojasniti pravni pojem posesti same. Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ)¹ v 24. členu določa, da je posest neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Posest pa ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko druge osebe, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova.² V prvem primeru govorimo o neposredni posesti, v drugem primeru pa o posredni posesti. V skladu s 24. členom SPZ je neposredna posest neposredna dejanska oblast nad stvarjo, medtem ko gre pri posredni posesti za to, da nekdo izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega.³ Posredna posest praviloma nastane na podlagi najema, zakupa ali izjave volje, torej temelji na nekem pravnem naslovu.⁴ O posredni posesti bomo govorili v primeru, ko lastnik stvari stvar posodi, odda v zakup, najem ali podobno. V tem primeru lastnik še vedno ohrani pravno oblast nad stvarjo, tj. stvarno pravico, obenem pa ima posredno posest, in sicer preko osebe, ki ima neposredno posest nad stvarjo, kot na primer najemnik.

Posest je dejanska oblast nad stvarjo, kar pa ne pomeni, da mora biti posestnik ves čas v fizičnem stiku s stvarjo. Posestnik ima posest, če lahko do nje vedno, ko to želi, dostopa.⁵ Kot primer lahko navedemo lastnika počitniške hiše, ki, čeprav ni fizično prisoten v hiši, še vedno ohranja posest, saj ima pravico, da kadarkoli obišče objekt in se vanj vseli, če to želi.

Predmet posesti so lahko samostojne stvari, kot tudi deli stvari (npr. soba v stanovanjski hiši, del njive itd.). Posestnik ima v večini primerov tudi pravico do posesti. Ta največkrat izhaja iz lastninske pravice, lahko pa tudi iz druge stvarne ali obligacijske pravice (užitek, najemnina, leasing itd.). V vseh primerih mora med posrednim in neposrednim posestnikom obstajati pravno razmerje, ni pa nujno, da je to razmerje tudi veljavno.⁶ Posestnik je lahko tako tudi tat ali tisti, ki je neko stvar našel in se odločil, da jo obdrži.⁷

Instituta posesti pa ne smemo enačiti z institutom lastninske pravice. Tako obstaja velika razlika med posestnikom, ki je hkrati lastnik, in posestnikom, ki je zgolj »najemnik«. Posestnik, ki je zgolj najemnik, torej nima lastninske pravice do stanovanja, v katerem prebiva, temveč le pravico do uporabe stanovanja v okviru najemne pogodbe. Po drugi strani posestnik, ki je hkrati lastnik, ohranja lastninsko pravico, tudi če v stanovanju ne prebiva. Prvi ima vsekakor močnejšo pravico do stvari in prav je, da ga pravni red bolj varuje.⁸ SPZ tako v 27. členu razlikuje med lastniško in nelastniško posestjo. V prvem odstavku 27. člena SPZ je določeno, da je lastniški posestnik tisti, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova. Nelastniški posestnik pa je v skladu z drugim odstavkom 27. člena SPZ tisti, ki ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in ki priznava višjo pravno oblast posrednega posestnika (npr. najemnik). Če da tako oseba A svojo nepremičnino v najem osebi B, je A posredni in lastniški posestnik, B pa neposredni in nelastniški posestnik.⁹

V skladu s 25. členom SPZ lahko posest izvršuje tudi več oseb tako, da posedujejo stvar skupaj ali da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari. Določba se nanaša na dve pojavni obliki soposesti, in sicer na skupno soposest in navadno soposest. Pri skupni soposesti lahko soposest izvršujejo le vsi soposestniki skupaj. Navadno soposest pa več oseb izvršuje samostojno, vendar drug poleg drugega (npr. etažni lastniki uporabljajo dvigalo, ki je skupni del stanovanjskega bloka).¹⁰

Poseg v posest
Ločimo odvzem in motenje posesti. V prvem primeru motilec odvzame posestniku premičnino oz. zaposede nepremičnino, tako, da posestniku onemogoči izvrševanje posesti na celotni nepremičnini ali na njenem delu (npr. zamenjava ključavnice stanovanja). Pri motenju posesti pa poseg vanjo ni tako velik kot pri odvzemu posesti. motilec s svojim ravnanjem tako posestnika ne izključi iz izvrševanja posesti v celoti, temveč ga vznemirja z motilnimi dejanji. Motenje posesti je lahko tudi verbalno (npr. grožnja s silo, če bo posestnik še naprej izvrševal posest). Prav tako se za motenje posesti štejejo tudi prepovedane imisije (npr. čezmerno povzročanje hrupa, dim, prah itd. ¹¹

Vsako poseganje v posest pa še nujno ne pomeni posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. To je lahko le takšno ravnanje, ki posestnika znatneje ovira pri izvrševanju posesti. poseg v posest mora biti tako takšen, da preprečuje ali v precejšnji meri otežuje izvrševanje posesti. zato se za pravno upoštevano motenje ne bo štelo ravnanje, ki sicer posega v dotedanji način izvrševanja posesti, vendar nanj bistveno ne vpliva. Vsaka neznatna sprememba dejanskega stanja še tako ne pomeni motenja ali odvzema posesti. Motenje posesti mora biti intenzivno v tolikšni meri, da je posest delno odvzeta oziroma, da posestnika pri mirni posesti vznemirja. V primeru enkratnega motilnega dejanja mora to dejanje bistveno vplivati na posestnikovo mirno uživanje posesti. Na primer, parkiranje osebnega avtomobila na tuji nepremičnini zaradi telefonskega pogovora ne izpolnjuje tega pogoja.¹²

Varstvo posesti
Namen varstva posesti je zagotoviti mirno in nemoteno uživanje stvari, pri čemer se preprečuje uporaba sile. To vključuje zaščito pred morebitnimi izgredi v družbi, kot tudi v odnosih med sosedi, s čimer se omogoča ohranjanje reda in stabilnosti v skupnosti. Za varstvo posesti je značilno, da se varuje posest, a neodvisno od lastninske pravice. Posestno varstvo se ne izvaja iz pravice do posesti, ampak iz gole posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo. Vsakemu posestniku je ne glede na vrsto in kvalifikacijo posesti, zagotovljeno posestno varstvo. Posestno varstvo pripada tako neposrednemu kot posrednemu posestniku. Posredni posestnik je upravičen do posestnega varstva proti tretjim osebam, ki motijo oziroma odvzamejo posest neposrednemu posestniku proti njegovi volji. Če nastane motenje ali odvzem posesti po volji neposrednega posestnika (neposredni posestnik bo na primer oddal stvar v nasprotju s pogodbo v podnajem ali nepooblaščeno odsvojil stvar tretjemu), posredni posestnik ni upravičen do posestnega varstva.¹³

Posestnik lahko posestno varstvo uveljavlja s samopomočjo oziroma preko sodnega varstva z vložitvijo tožbe. Samopomoč je dovoljena le izjemoma pod pogoji iz 31. člena SPZ, ki določa da ima posestnik pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Če se na primer tretja oseba naseli v stanovanje drugega, mora lastnik stanovanja ukrepati takoj, ko to postane mogoče in ne sme čakati nekaj dni, po tem, ko bi glede na okoliščine primera že lahko ukrepal.¹⁴

Za postopek zaradi motenja posesti so značilni kratki roki in da se ne razpravlja o pravici. To pomeni, da ima pravico do posestnega varstva tudi tisti, ki nima pravice do posesti.¹⁵ Pravico do varstva posesti bo imel tudi posestnik, ki je pridobil posest na silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja. Tako bo tat užival posestno varstvo proti tretjim, ne pa tudi proti tistemu, ki mu je bila stvar ukradena, če si je okradeni vzel stvar nazaj. Cilj posestne tožbe je tako vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja glede stvari.¹⁶

Sodno varstvo posesti pred njenim motenjem oziroma odvzemom lahko uveljavlja tisti, ki dokaže, da je bil v času motenja posestnik stvari, da je bila njegova posest resnično motena, da obstaja pasivna legitimacija toženca, ter, da je njegovo ravnanje samovoljno in protipravno. Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je tako mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.¹⁷ V nasprotnem primeru se motenje ne more več uveljavljati, kar lahko pomeni dokončno izgubo posesti.¹⁸

Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti pa je omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno pa je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč. Posestnik prav tako nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu.¹⁹ Tako ne bo šlo za protipraven poseg v posest, če izvršitelj v okviru izvrševanja svojih pooblastil odvzame dolžniku osebni avtomobil.²⁰

V motenjski pravdi je pasivno procesno legitimiran vsak, ki je posest odvzel oziroma motil.²¹ Posestnik lahko tožbo zaradi motenja posesti vloži proti tistemu, ki moti posest, lahko pa tudi zoper lastnika nepremičnine tj. neposrednega posestnika. Za tožbo zaradi motenja posesti je pasivno legitimiran tako tisti, ki je motil posest, kot tudi tisti, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno.²² V razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.²³ Posestnik uživa poleg posestnega varstva proti tretjim, tudi posestno varstvo v medsebojnem razmerju, ko je oblikovana soposest.²⁴

Sodišče bo o tem, ali je prišlo do motenja posesti, odločalo v vsakem primeru posebej. Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodišče prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem. ²⁵

SKLEP

Institut motenja posesti ima ključno vlogo pri zagotavljanju pravne zaščite mirnih posestnih razmerij in preprečevanju samovoljnih posegov v posest. Zakonodaja omogoča učinkovito in hitro zaščito posesti vsem, ki imajo dejansko oblast nad neko stvarjo, ne glede na to, ali imajo pravico do te posesti.

Pomembno je, da posestnik ob motenju posesti ukrepa pravočasno in v skladu z zakonskimi roki, saj je pravica do uveljavljanja posestnega varstva časovno omejena. V nasprotnem primeru primeru se motenje ne more več uveljavljati, kar pa lahko pomeni
dokončno izgubo posesti.

Posestnik lahko tako s tožbo zaradi motenja posesti zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, tj. stanja, ki je obstajalo pred nastalim motenjem posesti. S tožbenim zahtevkom pa se lahko predlagajo tudi drugi ukrepi za varstvo pred nadaljnjim motenjem. Če oseba izpolnjuje zakonske pogoje za posestnika, ima v vsakem primeru zagotovljeno sodno varstvo zoper motenje posesti, ne glede na to, kdo je povzročitelj motenja. Izjema velja zgolj v primeru, ko motenje ali odvzem posesti temelji na zakonsko določenih razlogih.

Tjaša Pleteršek, dipl. prav.

^{1 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20, ki je dostopen na: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3242.
2 24. člen SPZ.
3 M. Tratnik, Uvod v stvarno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2020, str. 89.
4 Sodba in sklep VSL, opr. št.: II Cp 1775/2017, z dne: 24. 1. 2018.
5 Sklep VSL, opr. št.: II Cp 4104/2011, z dne: 20. 6. 2012.
6 M. Tratnik, Stvarnopravni zakonik s praktičnim komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2020, str. 97.
7 M. Tratnik, Uvod v stvarno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2020, str. 87.
8 Prav tam, str. 87.
9 Prav tam, str. 92.
10 Prav tam, str. 92.
11 M. Tratnik, Stvarnopravni zakonik s praktičnim komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2020, str. 118.
12 N. Plavšak, R. Vrenčur, Stvarno pravo, Komentar Stvarnopravnega zakonika (SPZ), Tax-Fin Lex, Ljubljana 2020, str. 187.
13 Prav tam, str.186-187.
14 M. Tratnik, Stvarnopravni zakonik s praktičnim komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2020, str. 111.
15 M. Tratnik, Uvod v stvarno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2020, str. 98.
16 N. Plavšak, R. Vrenčur, Stvarno pravo, Komentar Stvarnopravnega zakonika (SPZ), Tax-Fin Lex, Ljubljana 2020, str. 183.
17 32. člen SPZ.
18 M. Tratnik, Uvod v stvarno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2020, str. 99.
19 33. člen SPZ.
20 M. Tratnik, Stvarnopravni zakonik s praktičnim komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2020, str. 118.
21 Sklep VSL, opr. št.: I Cp 1038/2022, z dne: 10.10. 2022.
22 Sklep VSK, opr. št.: Cp 299/97, z dne 23.4.1997.
23 35. člen SPZ.
24 N. Plavšak, R. Vrenčur, Stvarno pravo, Komentar Stvarnopravnega zakonika (SPZ), Tax-Fin Lex, Ljubljana 2020, str. 190.
25 34. člen SPZ.}