PREPOVED UDELEŽBE NA NADSTANDARDNI EKSKURZIJI ZARADI UKORA

1. UVOD

Izobraževanje predstavlja temelj za razvoj družbe, saj v ljudeh kuje pomembne moralne vrednote in znanje. Pravica do izobraževanja je ustavno določena pravica, ki je urejena v 57. člen Ustave Republike Slovenije.[1] To pomeni, da je ena izmed pomembnih človekovih pravic, ki daje ljudem možnost izobraževanja tako pa se tvorijo znanja in napredek. Postavlja pa se vprašanje, v katerih primerih in v kakšni meri je mogoče pravico do izobraževanja omejiti, če dijak krši šolska pravila.

2. VZGOJNO DELOVANJE ŠOLE IN NAMEN VZGOJNEGA UKREPANJA

Temeljna akta, ki urejata področje srednješolskega izobraževanja sta Zakon o gimnazijah (v nadaljevanju: ZGim)[2] in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (v nadaljevanju: ZPSI-1).[3] Oba predpisa v 27. oziroma 56. členu določata, da lahko šola zoper dijaka zaradi neizpolnjevanja šolskih obveznosti oziroma zaradi kršitev njegovih dolžnosti vzgojno ukrepa. Vrste vzgojnih ukrepov, ki jih zakona določata so tri, in sicer opomin, ukor in izključitev iz šole. Izbira le tega pa je odvisna od same teže kršitve.

Vzgojno delovanje šole in postopek vzgojnega ukrepa je določen v Pravilniku o šolskem redu v srednjih šolah[4] (v nadaljevanju: Pravilnik). Pravice in dolžnosti dijaka so določene v 4. členu Pravilnika, prepovedi, ki za dijaka veljajo pa v 5. členu Pravilnika. Pravilnik podrobneje razčleni določbo 27. člena ZGim in 56. člena ZPSI-1, in sicer na način, da se dijaku vzgojni ukrepi izrečejo predvsem za kršitve kot so: 1. neprimeren odnos do pouka, dijakov, delavcev šole in drugih, 2. neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja in 3. neupoštevanje predpisov in šolskih pravil. Večina šol tovrstna pravila vzgojnega delovanja natančneje opredeli v svojih internih aktih, ki pa morajo biti v skladu z ZGim (oz. z ZPSI-1) in Pravilnikom. Po koncu postopka vzgojnega ukrepanja se dijaku vroči pisni sklep o izreku vzgojnega ukrepa, sklep pa mora biti obrazložen z ustrezno opredelitvijo teže kršitve in vsebovati pouk o pravnem varstvu. Zoper dokončne odločbe, s katerimi se posega v pravice posameznika (na primer v pravico do svobodnega izobraževanja), je dopustno sodno varstvo v upravnem sporu.[5]

3. DOPUSTNE POSLEDICE VZGOJNEGA UKREPANJA IN DELOVANJA ŠOLE

V kolikor je dijak storil kršitev ali opustil določeno ravnanje, za katerega se lahko izreče vzgojni ukrep, je v ZGim (27. člen) in v ZPSI-1 (56. člen) določeno, da lahko šola dijaku prepove prisotnost pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela šole, vendar le tedaj ko bi dijak s svojim ravnanjem ogrožal oziroma bi lahko ogrozil svoje življenje ali življenje oziroma zdravje drugih, kar je iz ustavnega vidika varstva zdravja in nedotakljivosti človeškega življenja posameznikov in drugih nedvomno dopusten ukrep. Vendar lahko tovrstna prepoved traja le do konca šolskih obveznosti tistega dne, v primeru hujših ali dolgotrajnejših posledic določene kršitve ali opustitve pa največ do zaključka postopka vzgojnega ukrepanja, kar lahko šola stori tudi v obliki sklepa o vzgojnem ukrepu, kjer mora biti natančno opredeljeno, zakaj je določenemu dijaku, ki mu je bil izrečen vzgojni ukrep, prepovedana prisotnost pri pouku ali drugih oblikah izobraževalnega dela šole (na primer na nadstandardni ekskurziji). Vsekakor pa mora biti takšna prepoved primerna in sorazmerna (težja kot je kršitev, večji je lahko poseg v dijakovo pravico) v skladu s težo kršitve ali opustitve, za katero je bil dijaku izrečen vzgojni ukrep.

4. DOPUSTNOST POSEGA V PRAVICO DO UDELEŽBE NA NADSTANDARDNI EKSKURZIJI ZARADI IZREČENEGA VZGOJNEGA UKREPA

Iz navedenega lahko povzamemo, da šola sicer neposredno ne more omejiti pravice do udeležbe na nadstandardni ekskurziji le iz razloga izrečenega vzgojnega ukrepa, saj je akt o vzgojnem ukrepu po svoji naravi zgolj akt kaznovanja, kar pomeni da lahko šola na podlagi tega akta (sklepa o vzgojnem ukrepu) dijaku izreče ustrezen ukrep za določeno kršitev, konkretno opomin in ukor. Zakonodaja zaenkrat ne pozna ukrepov, povezanih z neposredno prepovedjo oz. omejitvijo pravice udeležbe na nadstandardni ekskurziji, vendar pa lahko šole zaradi pravne praznine (nepopolnosti pravne ureditve) na tem področju tovrstno problematiko rešujejo tako, da imajo v svojih internih aktih določeno prepoved udeležbe na nadstandardnih ekskurzijah, v kolikor je dijak storil določeno kršitev, za katero se izreka vzgojni ukrep.

Šola, ki avtonomno oblikuje šolska pravila na podlagi in skladno z ZGim, ZPSI-1 in Pravilnikom, torej posredno posega v dijakovo pravico do udeležbe na nadstandardnih ekskurzija na podlagi sklepa o vzgojnem ukrepu (akta o kaznovanju), če bi bila teža kršitve ali opustitve, zaradi katere je bil dijaku izrečen vzgojni ukrep, takšna, da bi ogrožala zdravje ali življenje dijaka ali ostalih. ZPSI-1 določa, da lahko takšna prepoved traja največ do konca šolskih obveznosti tistega dne, v primeru hujših ali dolgotrajnejših posledic kršitve največ do zaključka postopka vzgojnega ukrepanja.

Pravilnik, ZPSI-1 in ZGim sicer neposredno nikjer ne določajo, da ima šola pravico dijaku odvzeti možnost udeležbe na ekskurziji. Vendar pa je potrebno določbe zakonov in Pravilnika vedno razlagati v skladu s tem, da je šola varno okolje, kjer se oblikujejo splošne-civilizacijske vrednote. Zatorej je posreden poseg (preko sklepa o vzgojnem ukrepu) v dijakovo pravico do udeležbe na nadstandardni ekskurziji smotrn, saj je namen takšnega ukrepa logičen predvsem iz vidika, da mora dijak za svoje kršitve prevzeti določeno mero odgovornosti in se zavedati, da njegova ravnanja oziroma opustitve prinašajo določene posledice.

Še več, na nadstandardnih ekskurzijah se navadno niti ne izvajajo predpisane šolske obveznosti, zatorej določba o prepovedi udeležbe na nadstandardni ekskurziji, ki je lahko vsebovana v internih aktih šole, ne posega v dijakovo ustavno pravico do izobraževanja. Posledično to pomeni tudi, da pravno varstvo zoper opomin oziroma ukor, s katerim je dijaku posredno onemogočena udeležba na ekskurziji, ni mogoče, ker s takšnim ukrepom šola ne posega v dijakovo pravico do izobraževanja. V kolikor bi bila udeležba na nadstandardni ekskurziji in dejavnost, ki se na nadstandardni ekskurziji izvaja, vezana na opravljanje šolskih obveznosti (na primer predstavitev geografskega pojava, ki so si ga dijaki ogledali na nadstandardni ekskurziji, za oceno pri določenem predmetu), bi prepoved udeležbe na nadstandardni ekskurziji posegala v dijakovo pravico do izobraževanja.

5. ZAKLJUČEK

V bistvenem so nadstandardne ekskurzije namenjene predvsem tistim dijakom, ki so tekom šolanja pokazali zadostno mero odgovornosti in zrelosti. Nadstandardne ekskurzije že iz samega poimenovanja ne spadajo v sklop predpisanega učnega načrta srednješolskega izobraževanja, vendar so zgolj privilegij, ki ga lahko šola nudi dijakom.

Šola torej lahko prepove dijaku udeležbo na nadstandardni ekskurziji zaradi izrečenega vzgojnega ukora. Pravilnik, ZGim in ZPSI-1 nikjer ne določajo, da šola z vzgojnim ukrepom dijaku ne more omejiti udeležbe na nadstandardni ekskurziji, hkrati nikjer ne določajo, da lahko šola takšno ekskurzijo prepove, kar pomeni, da je to področje pravno neurejeno. Zatorej lahko šola s svojim internim aktom oblikuje pravila, ki vsebujejo tovrstno prepoved udeležbe, torej pravila, ki vsebujejo prepoved udeležbe na nadstandardnih ekskurzijah.

Potrebno je poudariti, da bi bile podrobnejše določbe o vzgojnem delovanju šole več kot nesmiselne, v primeru da bi imele šole obveznost omogočati udeležbo na nadstandardni ekskurziji tudi dijakom, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep. To so dijaki, ki so hujše kršili šolska pravila ali pa ogrožali svoje zdravje in zdravje drugih pa tudi svoje ali drugo življenje. Smiselnost prepovedi udeležbe na nadstandardni ekskurziji dijaku, ki mu je bil izrečen vzgojni ukrep je tudi ta, da je vzgojni ukrep že po svoji primarni naravi akt kaznovanja, zatorej bi bilo nesmiselno, da bi se dijake z izrečenim vzgojnim ukrepom nagrajevalo z možnostjo udeležbe na nadstandardnih ekskurzijah.

Alen Mohar, študent dodiplomskega študija prava

 

 

 

[1] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.

[2] Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17, 6/18 – ZIO-1 in 46/19.

[3] Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19.

[4] Uradni list RS, št. 30/18 in 70/19.

[5] Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. 151/2004 z dne 21. 09. 2004.