ZASEBNOST POD DROBNOGLEDOM: KDAJ SNEMANJE, PREGLED TELEFONA ALI VPOGLED V PODATKE POSTANE KAZNIVO DEJANJE

V dobi pametnih telefonov, družbenih omrežij in neprestanega deljenja informacij se meja med zasebnim in javnim vsak dan bolj zabrisuje. Večina ljudi misli, da je zasebnost samoumevna. Da tisto, kar je v njihovem telefonu, ostane tam. Dokler ne pride policija, sodelavec ali bivši partner z “dokazom” iz pogovora, ki nikoli ne bi smel zapustiti vašega zaslona.

Zakonodaja je tu neusmiljena, pa še vedno prepočasna. Tehnologija je odprla vrata v našo zasebnost hitreje, kot jih je pravo sploh uspelo zapreti.

Snemanje pogovorov, pregled telefona in pridobivanje podatkov iz družbenih omrežij so postali vsakdanji del policijskih postopkov, sodnih sporov in žal tudi osebnih maščevanj. Vprašanje pa ostaja: kdaj ima nekdo pravico poseči v vašo zasebnost in kdaj to postane kaznivo dejanje?

1. Prisluškovanje in snemanje pogovorov – kdaj postane kaznivo?

Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ-1) jasno določa, da je že samo poslušanje ali snemanje pogovora, ki ni namenjen osebi, ki ga prisluškuje ali snema, kaznivo dejanje.

Z drugimi besedami, kaznivo je, če se s “posebnimi napravami” (beri: telefon, diktafon, aplikacija, skrita kamera …) prikrito vmešate v pogovor drugih ljudi ali ga celo prenašate naprej, predvajate ali delite z drugimi. Za to dejanje je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta.1 Če pa to stori uradna oseba (npr. policist, uslužbenec, nadzornik) in pri tem zlorabi svoj položaj, je kazen bistveno hujša, od treh mesecev do petih let zapora.2

Zakon predvideva tudi drugo različico tega dejanja, in sicer, če nekdo zvočno posname zase namenjeno zaupno izjavo brez soglasja druge osebe in to naredi z namenom, da bi jo zlorabil.3 Tudito šteje kot kaznivo dejanje. Ključ je v namenu zlorabe. Če želite posnetek uporabiti proti drugi osebi (npr. za izsiljevanje, sramotenje, javno objavo ipd.), ste prestopil mejo zakonitega.

Pri tem je ključna pozornost na besedah zakona, ki govori o prisluškovanju tretji osebi, torej o pogovorih, v katerih sami ne sodelujete. Če ste del pogovora in ga snemate zato, da se zaščitite ali da imate dokaz, to praviloma ni kaznivo dejanje. Problem nastane, ko snemate tuje pogovore, kjer vas ni zraven.

2. Slikovno snemanje in objava zasebnih pisanj

KZ-1 ne prepoveduje le prisluškovanja in snemanja pogovorov, ampak obravnava tudi nepooblaščeno slikovno snemanje in objavo zasebnih pisanj.

Če nekoga fotografirate ali snemate, ali pa posnamete njegove prostore (na primer stanovanje, pisarno ali dvorišče), brez njegovega soglasja, in s tem resno posežete v njegovo zasebnost, gre za kaznivo dejanje. To velja tudi, če posnetek v živo prenašate, ga predvajate drugim ali kakorkoli omogočite, da ga kdo drug vidi. Zagrožena kazen pa je denarna kazen ali zapor do enega leta.4

Če pa tako dejanje stori uradna oseba, ki pri tem zlorabi svoj uradni položaj ali pooblastila, je kazen bistveno hujša, od treh mesecev do petih let zapora.5

Primer iz prakse: snemanje nekoga skozi okno njegove hiše, snemanje sodelavca v garderobi ali snemanje brez vednosti sogovornika v intimnem okolju. Vse to spada pod to kaznivo dejanje.

Gre za zlorabo slike – ne zato, ker ste nekoga “slučajno ujeli v kader”, ampak ker ste namenoma posegli v njegovo zasebnost.

Druga povezana določba KZ-1 pa ščiti zasebno komunikacijo, torej osebna pisma, dnevnike, e-maile, zasebna sporočila in druge zapise, ki niso namenjeni javnosti. Če kdo takšno zasebno pisanje objavi brez dovoljenja osebe, ki ga je napisala (ali brez dovoljenja tistega, ki je pooblaščen za to), se lahko kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.6

To pomeni, da objava tujih zasebnih sporočil, e-mailov ali dnevniških zapisov, tudi če so “resnični”, še vedno pomeni kaznivo dejanje, če je bila njihova vsebina namenjena zasebnosti. To velja tudi v primeru, ko vam nekdo nepooblaščeno odpre vaš telefon in pogleda ter prenaša vaša sporočila.

3.  Neupravičen vdor v informacijski sistem

KZ-1 obravnava tudi primer, ko nekdo neupravičeno, z uporabo prisile (kibernetsko kaznivo dejanje) vstopi ali vdre v vaš informacijski sistem. Vsak neupravičeni vdor v informacijski sistem ni zgolj neprijeten, ampak kaznivo dejanje. To velja, če nekdo uporablja prisilo ali hekanje, da vstopi v sistem, prestreza podatke med prenosom, brez vašega dovoljenja, ali neupravičeno dostopa do podatkov, ki niso njegovi. Takšna dejanja se kaznujejo z zapornimi kaznimi do dveh let.7

Če nekdo neupravičeno uporabi, spremeni, kopira, prenese ali uniči podatke v sistemu, ali vnese napačne podatke, ovira prenos ali dostop do informacij, ali kako drugače moti delovanje sistema, gre za strožji prestopek, za katerega je zagrožen zaporni rok do treh let. Praktično, če vam nekdo vdre v strežnik, spremeni baze podatkov, ali onesposobi aplikacijo, je kaznivo.8 Če dejanje prizadene tri ali več informacijskih sistemov ali se pri tem uporabijo pripomočki, namenjeni kaznivemu dejanju, se kazen poveča na tri mesece do štiri leta zapora.9 Če je posledica velika škoda, ali če je dejanje storjeno v hudodelski združbi, ali nad kritično infrastrukturo ali sistemom zavezanca po zakonu o informacijski varnosti, je kazen še strožja, in sicer od treh mesecev do petih let zapora.10

 4. Pregled telefona in elektronskih naprav – kaj sme policija?

Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) jasno določa, da policija ne sme kar tako pogledati v vašo elektronsko napravo, telefon, računalnik, tablico ali drugo napravo, kjer so shranjeni vaši osebni podatki. Gre za preiskavo elektronske naprave, kar pomeni poseg v vašo komunikacijsko in informacijsko zasebnost. Tak poseg je dopusten samo v natančno določenih primerih, pod strogimi pogoji.

Preiskava se lahko opravi le, če so kumulativno izpolnjeni trije pogoji: (1) obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje; (2) obstaja verjetnost, da vaša naprava vsebuje podatke, ki bi lahko pomagali identificirati, odkriti ali prijeti osumljenca, ali pa dokaze kaznivega dejanja (3) preiskava se opravi na podlagi pisne privolitve lastnika ali uporabnika naprave, ali pa na podlagi sodne odredbe. Če teh pogojev ni, policija ne sme pogledati v vsebino tvoje naprave, tudi če jo je že zasegla.11

Tudi v tem primeru, seveda, obstaja izjema. Če obstaja neposredna in resna nevarnost za življenje ali premoženje, in sodne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti, lahko preiskovalni sodnik ustno dovoli preiskavo, vendar mora biti takoj izdelan uradni zaznamek in v 12 urah izdana pisna odredba, sicer mora policija vse zbrane podatke uničiti.12 Ta določba je posebej pomembna, saj vemo, kako hitro se lahko uničijo elektronski dokazi in kako lahko je dolgotrajen postopek pridobivanja sodne odredbe.

Če pa gre za telefon ali računalnik odvetnika ali njegovega sodelavca, je zaščita še strožja.

Takšno napravo je mogoče pregledati izključno na podlagi sodne odredbe, in to posebej obrazložene, saj vsebuje zaupno komunikacijo med odvetnikom in stranko, ki je z zakonom varovana.13

ZKP določa, da mora imetnik ali uporabnik naprave policiji omogočiti dostop, na primer predložiti gesla ali šifrirne ključe, če to zahteva odredba. Če tega noče storiti, se lahko kaznuje ali celo prisilno zapre. Izjema velja, če je ta oseba osumljenec, odvetnik ali oseba, ki se lahko zakonito vzdrži pričanja. V teh primerih prisile ni, saj so te osebe po zakonu zaščitene pred spravljanjem sebe in svojih bližnjih v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali kazenski pregon.14 Če policija pregleda elektronsko napravo brez sodne odredbe ali pisne privolitve, sodišče ne sme opreti svoje odločbe na tak zapisnik ali podatke. To pomeni, da so vsi dokazi, pridobljeni na ta način, nezakoniti in bi morali biti izločeni iz spisa.15

5.  Dostop do podatkov pri tretjih (operaterji, platforme, banke) – kdo lahko dobi tvoje podatke, ko jih hrani tretja oseba?

Operaterji (telefonski, internetni) po navadi hranijo prometne in lokacijske podatke (kdo je klical, kdaj, s katere številke/IP, kje ste bili približno). To niso vsebine sporočil, so pa pogosto najlažja in prva pot v preiskavi (povežejo osebe, lokacije in čase). Ko operater prejme uradno odredbo pristojnega organa (npr. sodišča), mora takoj omogočiti zakonito prestrezanje komunikacij. To pomeni, da začne spremljati točno tisto telefonsko številko, IP-naslov ali drugo točko v komunikacijskem omrežju, ki je navedena v sodni odredbi.16

Družbena omrežja in ponudniki e-pošte hranijo vsebino, zasebna sporočila, objave, IP naslove in liste naprav, ki so se prijavile. To se najlažje dobi z uradnim zahtevkom.

Oblačne storitve in backupi fotografij, varnostne kopije pogovorov, dokumenti…. Vse to lahko obstaja izven tvoje naprave in je dostopno preko ponudnika.

Banke in finančne institucije hranijo transakcijske podatke, izpiske in meta-podatke, ki pokažejo finančne premike. Dostop do teh podatkov gre skozi strožje postopke zaradi finančne tajnosti, a ni nemogoč.17

Da bi državni organi lahko dostopali do vaših podatkov, ki jih hranijo tretji, morajo najprej podati zahtevek (sodni nalog, sodna odredba, zahteva tožilca). To je standardna legalna pot za pridobitev vsebine ali podatkov. Organi lahko zahtevajo, da ponudnik začasno zadrži podatke, da jih ne izbriše.

To je varnostni ukrep, katerega namen je, da se podatki ohranijo, ne omogoča pa takojšnjega direktnega dostopa do podatkov. Izjemoma se podatki razkrijejo hitreje, če gre za nujni primer. Pri neposredni nevarnosti ali kriminalu se lahko podatki izročijo tudi hitreje, a tudi v tem primeru mora sleditiformalizacija.18

Nevarnost vedno leži v tem, da vaše podatke lahko nezakonito pridobi nekdo drug (z lažno odredbo, lažnim soglasjem) ali služba sama nezakonito izvede razkritje.

Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2) in Splošna uredba GDPR (EU 2016/679) določata, da morajo biti vsi dostopi do osebnih podatkov zakoniti, sorazmerni in nujni, z ustrezno pravno podlago.19 Če ponudnik (npr. družbeno omrežje) podatke izroči brez pravne podlage, je to kršitev varstva osebnih podatkov, ki lahko pomeni odškodninsko odgovornost in globo po GDPR.

6. Ko zasebnost postane orožje – zloraba osebnih podatkov po KZ-1

Zloraba osebnih podatkov je prav tako kazniva po KZ-1. Zasebnost ni samo moralna pravica, je pravno varovana dobrina. Ko posameznik ali organizacija brez zakonske podlage ali privolitve poseže v osebne podatke drugega, ne gre več za napako ali malomarnost, gre za kaznivo dejanje skladno s 143. členom KZ-1.

Kdor osebne podatke brez dovoljenja objavi ali jih posreduje drugim, tvega denarno kazen ali zapor do enega leta. To vključuje vse, od objave e-mailov in naslovov do deljenja zasebnih fotografij ali evidenc, ki niso namenjene javnosti.20 Če nekdo vdre v računalniško zbirko podatkov, recimo v zdravstveni sistem, bazo zaposlenih ali bančni sistem, z namenom, da bi pridobil osebne podatke, to ni “radovednost”, ampak kaznivo dejanje. Enako velja za zaposlene, ki brez razloga vpogledajo v podatke strank. Vsaka takšna uporaba, ki ni povezana z opravljanjem dela, je neupravičen dostop.21

7. Kraja identitete – ko nekdo postane “vi”

Prevzem identitete druge osebe, recimo ustvarjanje lažnega profila, sklepanje pogodb v njenem imenu, ali uporaba njenih osebnih podatkov za pridobivanje koristi je kaznivo z zaporom do treh let. Tudi če ne gre za denarno korist, ampak za ponižanje ali škodovanje ugledu, zakon to šteje kot napad na osebno dostojanstvo.22 Ena najhujših oblik posega v zasebnost pa je objava intimnih fotografij ali posnetkov brez privolitve osebe.Kazenski zakonik je tu izjemno jasen. To dejanje pomeni zapor od treh mesecev do treh let, ne glede na to, ali ste posnetek ustvarili sami ali ga le delili naprej. Vsak prenos, objava ali pošiljanje takih vsebin pomeni kazensko odgovornost.23

Če katero od teh dejanj stori uradna oseba, torej nekdo, ki do podatkov dostopa službeno (policist, zdravnik, sodni uslužbenec, bančnik ipd.) in ta dostop zlorabi, ga lahko doleti zapor do petih let.

Zaupanje v uradne osebe ni privilegij, je pravna obveznost, in zloraba zaupanja se šteje med najhujše oblike kršitev zasebnosti.24

Vendar pozor: v primerih kraje identitete ali objave intimnih posnetkov se kazenski postopek začne samo, če žrtev poda predlog za pregon. To pomeni, če žrtev molči, država ne ukrepa sama od sebe.

Zato je bistveno, da vsak, ki se znajde v takšni situaciji, nemudoma poda ovadbo, sicer pravna zaščita ostane mrtva črka na papirju.

8. Snemanje z droni

Droni so danes dosegljivi praktično vsem, športnim navdušencem, podjetjem, fotografom, influencerjem in tudi radovednežem. Toda snemanje “iz zraka” ne izključuje pravice do zasebnosti, prav nasprotno, v določenih primerih je tveganje posega še večje, ker lahko zajame dvorišča, balkone, notranjost stanovanj in osebe, ki se upravičeno pričakujejo zasebnost.

Informacijski pooblaščenec je izdal neobvezujoče mnenje, 25 iz katerega izhaja, da snemanje z dronom lahko pomeni obdelavo osebnih podatkov, če se da osebo prepoznati (obraz, vozilo, registrska tablica, lokacija ipd.). Za takšno obdelavo mora obstajati pravna podlaga, kot je privolitev, zakonska podlaga ali zakoniti (javni) interes.26 Objava posnetkov brez privolitve oseb na posnetku je lahko nezakonita, tudi če je bil posnetek narejen zgolj jubiteljsko.

Če dron leti nizko nad dvoriščem, okni ali bazenom in zajema osebe, ki tam upravičeno pričakujejo zasebnost, lahko to pomeni nedovoljen poseg v osebne podatke ali zasebnost ter privede do kazenske in civilne odgovornosti. Če snemanje z dronom preseže običajno rabo, na primer če dron namenoma spremlja osebo ali zbira občutljive podatke, se lahko takšno ravnanje že približa kaznivim dejanjem neupravičenega slikovnega snemanja, zlorabe osebnih podatkov ali nadlegovanja.

Torej, če uporabljate dron, ljudi ne smete snemati brez pravne podlage, snemanje zasebnih prostorov ali ljudi v intimnih okoliščinah je strogo prepovedano, objavljanje posnetkov z osebami brez privolitve pa je lahko nezakonito, ne glede na to, ali ste snemali za zasebne namene.

Če sumite, da vas je nekdo snemal z dronom brez dovoljenja, imate več možnosti ukrepanja. Najprej lahko zahtevate izbris posnetkov, saj vam GDPR daje pravico do izbrisa in omejitve obdelave osebnih podatkov. Če oseba snemanje nadaljuje ali posnetkov ne želi odstraniti, je smiselno podati prijavo Informacijskemu pooblaščencu. Kadar snemanje poseže globoko v vašo zasebnost, na primer če dron snema dvorišče, balkon, bazen ali celo notranjost doma, lahko pride v poštev tudi kazenska ovadba zaradi nedovoljenega slikovnega snemanja ali zlorabe osebnih podatkov. Poleg tega imate pravico zahtevati odškodnino in prepoved nadaljnje objave posnetkov, zlasti če je bila škoda za vaš ugled ali zasebnost že povzročena.

9. Policijski nadzor z droni — dopustno orodje ali neupravičen poseg v zasebnost?

Droni niso več le igrača za navdušence in snemalce porok. Postajajo tudi policijsko orodje. Če jih lahko uporabljajo za iskanje pogrešanih oseb ali nadzor gozdnih požarov, zakaj ne bi še za prekrške v prometu? Na Hrvaškem so to že testirali, dron snema promet, zazna prekršek, zabeleži registrsko tablico in policija izda kazen. Enostavno, hitro, učinkovito. Tehnično briljantno, pravno pa veliko manj.

Kaj je problem? Dron ne snema samo tistega, ki vozi prehitro. Snema vse. Mimoidoče, stanovanjska okna, dvorišča, zasebne površine, naključne voznike brez kakršnegakoli prekrška. To ni usmerjen ukrep. To je množični videonadzor iz zraka.

Da bi bil tak ukrep v Sloveniji sploh dopusten, bi moral prestati več zelo strogih testov, in sicer: Ali je sploh nujen? Obstaja ogromno drugih, manj invazivnih načinov nadziranja prometa.

Ali se snema samo, kar je treba? Celotna množična videonadzorna infrastruktura zaradi prekrškovnih postopkov je na meji dopustnega. Kdo točno ima dostop do posnetkov in kako dolgo se hranijo? Brez jasnih

odgovorov je to recept za zlorabe. Tu nastane konflikt, ki je bistvo modernega varstva zasebnosti, ali lahko država “za vsak slučaj” vse posname, da bo lažje našla kršitelja?

Slovenska ustavna ureditev ima precej trd odgovor. Ne. 27 Nadzor je dopusten le, če je nujen, sorazmeren in usmerjen. In če policija za snemanje nima konkretnega razloga, ampak zgolj upanje, da bo ujela prekrškarje, poseg zelo verjetno pade na testu dopustnosti. Načeloma bi se tak ukrep lahko utemeljeval z javno varnostjo in nadzorom prometa, vendar bi moral biti izjemno natančno omejen. Če bi policijski dron snema kar vse in kogarkoli, bi bil to tipičen primer nesorazmernega posega v zasebnost.

Skratka, cilj je legitimen, orodje pa lahko hitro postane problem.

10. Kaj vse to pomeni za vas, če se znajdete v podobni situaciji?

Vaše fotografije, e-pošta, lokacija, zgodovina sporočil, vse to so osebni podatki, ki jih lahko delite le, če želite. Če jih nekdo objavi, uporabi ali proda brez vašega soglasja, imate pravico do pregona. A ključno je nekaj: zakon ne kaznuje samo “velikih hekerjev” ali “uradnih zlorab”, kaznuje tudi vsakdanje posege, ki jih ljudje pogosto spregledajo kot “hec” ali “radovednost”.

11. Kaj lahko naredite, če so vam podatke nezakonito vzeli ali objavili?

Lahko podate kazensko ovadbo zoper storilca za neupravičen vpogled, snemanje, objavo ali hekanje.

V kazenskem postopku lahko zahtevate izločitev dokazov, če je policija pridobila podatke nezakonito, morajo biti izločeni.

Če pride do zlorabe osebnih podatkov, ki jih hrani ponudnik storitev ali druga tretja oseba (npr. družbeno omrežje, e-poštni ponudnik, oblačna shramba ipd.), imate pravno varstvo po Splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR). V takem primeru je najprej smiselno uradno opozoriti ponudnika, da gre za nezakonito obdelavo osebnih podatkov, in zahtevati ukrepanje (izbris, omejitev ali prenehanje obdelave). Če ponudnik ne ukrepa, lahko vložite pritožbo pri nadzornem organu, torej pri Informacijskem pooblaščencu, ki je pristojen za ukrepanje v takih primerih.

Poleg tega lahko civilno tožite odgovorno osebo – zahtevate odškodnino za povzročeno škodo in prepoved nadaljnje objave podatkov. Pri objavi občutljivih vsebin (npr. intimni posnetki, zdravstveni podatki, politična prepričanja ipd.) imate dodatno podlago za odškodninski zahtevek, saj gre tudi za poseg v čast, ugled in osebno dostojanstvo. Če gre za primer, ki pomeni resno tveganje za vašo zasebnost ali ugled, se vsekakor obrnite na odvetnika, ki lahko vas lahko pouči in konkretno pripravi potrebno dokumentacijo, od opozorila ponudniku do vložitve tožbe ali kazenske ovadbe.

12. Sklep

Tvoj telefon ni le stvar – je dokaz, tarča in potencialna past. Sistem ima orodja: operaterji, platforme in banke hranijo tvoj digitalni odtis. Država ima orodja: sodne odredbe, hiter dostop v urgencah. In posamezniki imajo orodja: hekerji, maščevanja, izsiljevalci. Zasebnost danes ni samoumevna, je pa zakonsko zaščitena. Prisluškovanje, snemanje, vdor v napravo ali objava osebnih podatkov – vse to ima lahko resne kazenske posledice. Zakon daje posamezniku močna orodja za zaščito, a samo, če jih zna uporabiti.

Po drugi strani pa tehnologija napreduje hitreje, kot ji lahko pravo sledi. Zakonodaja se pogosto znajde korak zadaj. Medtem ko nastajajo nove oblike komunikacije, deljenja vsebin in zlorab, pravne norme šele iščejo način, kako jih zajeti. Ena ključnih težav pri kazenskem ali civilnem pregonu je, da morate poznati storilca, torej vedeti, kdo stoji za profilom, ki deli vaše podatke, vas izsiljuje ali nadleguje. Ker pa je to v praksi vse prej kot enostavno, ostaja najmočnejša zaščita preventiva: pazite, kaj, komu in na kakšen način pošiljate, saj enkrat objavljeno ali poslano redko ostane zasebno.

Dženita Arapović, mag. prav.

—————————————————————————————————

1 Prvi odstavek 137. člena KZ-1.

2 Tretji odstavek 137. člena KZ-1.

3 Drugi odstavek 137. člena KZ-1.

4 Prvi odstavek 138. člena KZ-1.

5 Drugi odstavek 138. člena KZ-1.

6 140. člen KZ-1.

7 Prvi odstavek 221. člena KZ-1.

8 Drugi odstavek 221. člena KZ-1.

9 Tretji odstavek 221. člena KZ-1.

10 Četrti odstavek 221. člena KZ-1.

11 Prvi odstavek 219.a člena ZKP.

12 Peti odstavek 219.a člena ZKP.

13 Drugi odstavek 219.a člena ZKP.

14 Šesti odstavek 219.a člena ZKP.

15 Štirinajsti odstavek 219.a člena ZKP.

16 Prvi odstavek 228. člena ZEKom-2.

17 146. Člen ZBan-3.

18 150. člen ZKP.

19 6. člen ZVOP-2.

20 Prvi odstavek 143. člena KZ-1.

21 Drugi odstavek 143. člena KZ-1.

22 Četrti odstavek 143. člena KZ-1.

23 Peti odstavek 143. člena KZ-1.

24 Sedmi odstavek 143. člena KZ-1.

25 Mnenje IP z dne 20. 4. 2021: Snemanje z dronom, dostopno na: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/snemanje-z-dronom2, dostop dne: 19. 11. 2025.

26 1. odstavek 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR).

27 15. člen Ustave Republike Slovenije.