Pravice iz darilnega bona

Obdarovanje z darilni boni je eden izmed priljubljenih načinov obdarovanja. Ker njihovi izdajatelji praviloma v okviru svojih pogojev poslovanja določijo tudi rok trajanja darilnega bona, se postavi vprašanje, ali je obdarjenec (imetnik darilnega bona) upravičen terjati izpolnitev obveznosti tudi po izteku veljavnosti darilnega bona? Kako je z možnostjo vračila denarja?

STALIŠČE TRŽNEGA INŠPEKTORATA RS IN ZVEZE POTROŠNIKOV SLOVENIJE

Stališča si na podlagi mnenj, ki jih je mogoče zaslediti na spletu, nasprotujejo. Zveza potrošnikov Slovenije zagovarja stališče, da bi morali darilni boni veljati vsaj pet let od njihovega nakupa, na kar Tržni inšpektorat RS pritrjuje trgovcem z argumentom, da je kupec z nakupom darilnega bona pristal na pogoje, ki jih je določil trgovec, vključno z rokom trajanja darilnega bona. Ker predstavljena stališča niso bila neposredno preverjena, je v konkretnem primeru potrebno upoštevati tudi možnost njihove spremembe.

PRAVNO NORMIRANJE

Darilni boni niso izrecno zakonsko urejeni. Pravno gledano jih je mogoče opredeliti kot pogodbo v korist tretjega, o kateri govorimo takrat, kadar se pogodbeni stranki s sklenitvijo pogodbe dogovorita, da bo izpolnitev pogodbe upravičena zahtevati tretja oseba. S sklenitvijo le-te obdarjenec pridobi pravico, da od dolžnika terja izpolnitev, ki jo uveljavlja z darilnim bonom (listino), katera je v skladu z Obligacijskim zakonikom izkazni papir. Ker v okviru teh pravil (pravil o izkaznih papirjih in znakih) ni posebaj določena časovna veljavnost obveznosti iz omenjenega medija, se za presojo tovrstnega vprašanja uporabijo splošna pravila omenjenega zakona.

ZAHTEVEK ZA IZPOLNITEV OBVEZNOSTI

Pravila o koriščenju darilnih bonov so načeloma del splošnih pogojev poslovanja izdajatelja, ki se v skladu z Obligacijskim zakonikom presojajo po pravilih o splošnih pogojih pogodbe (ti so definirani kot pravila, ki jih pripravi ena stranka vnaprej za nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe postavi drugi stranki kot pogoj za sklenitev pogodbe). Le-ta pa med drugim določajo možnost sodišča, da zavrne uporabo posameznih določil splošnih pogojev, ki drugi stranki (tisti, ki ni pripravila splošnih pogojev) jemljejo pravico ugovorov, ali tistih določil, na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravična ali pretirano stroga zanjo.  Ob upoštevanju navedenega pravila, je tako mogoče predpostaviti, da mora dolžnik izpolniti svojo obveznost v splošnem petletnem zastaralnem roku, ker naveden zakon ne določa posebnega zastaralnega roka za terjatve iz darilnih bonov.

Do enakega zaključka pridemo z upoštevanjem druge zakonske določbe omenjenega zakona, ki določa, da s pravnim poslom ni mogoče določiti daljšega ali krajšega zastaranja, kot je čas, ki ga določa zakon, zato v primeru, ko je rok za izpolnitev obveznosti iz darilnega bona krajši od zakonsko določenega zastaralnega roka, velja zakonski zastaralni rok.

PRAVICA DO VRAČILA DENARJA

Vračilo kupnine bi v skladu z Obligacijskim zakonikom smel zahtevati obdarjenec, ki je zamudil rok za izpolnitev že plačane obveznosti. V tem primeru je namreč izdajatelj darilnega bona (dolžnik) obogaten, ker ni izpolnil svoje obveznosti, kljub temu da je zanjo prejel plačilo. Le-to je prav tako mogoče zahtevati v splošnem petletnem zastaralnem roku, s to razliko, da zastaranje ne prične teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, temveč ob prehodu koristi iz obdarjanca na dolžnika oziroma po izteku roka za uveljavitev pravice iz darilnega bona.

SKLEP

Ker se zdi malo verjetno, da bi kdorkoli zaradi razmeroma majhne vrednosti terjatve sprožil postopek na sodišču, upamo, da vam bo prebrano pomagalo prepričati izdajatelja darilnega bona v katero izmed navedenih možnosti, če se znajdete v takšni situaciji.

 

Vsa morebitna dodatna vprašanja lahko naslovite na naš spletni portal Pravo za vse, preko obrazca – Zastavi vprašanje

Predmetni članek je bil prvotno objavljen na spletni strani delo.si, kjer pa trenutno ni več dostopen. Zato ga ponovno objavljamo v naši rubriki Pravo za vse informira.

Domenika Marhold, dipl. prav. (UN), sodelavka Pravo za vse