KLJUČNI PRAVNI NASVETI PRI NAKUPU ALI PRODAJI KONJA

Nakup ali prodaja konja je pravni posel, ki odpira številna pravna vprašanja. Konj je živo bitje kar pomeni, da se pri sklepanju pogodbe prepletajo pravila o prodajni pogodbi, jamčevanju za stvarne in pravne napake, odgovornosti za škodo in zagotavljanje dobrobiti živali. Zaradi visokih vrednosti športnih, plemenskih ali rekreativnih konj lahko že manjše nepravilnosti pri sklepanju pogodbe povzročijo znatne finančne posledice in dolgotrajne sodne spore. Namen tega članka je predstaviti najpomembnejše pravne vidike nakupa in prodaje konja ter opozoriti na tveganja, ki jih lahko pogodbeni stranki zmanjšata z ustrezno pripravo prodajne pogodbe in skrbnim predhodnim preverjanjem dejanskega stanja.

OBLIKA KUPOPRODAJNE POGODBE

Konja uvrščamo med premičnine in za prodajo premičnin Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) ne predpisuje posebne obličnosti. Pisnost pogodbe in notarsko overjeni podpisi sicer niso pogoj za veljavnost pogodbe, vendar vam to priporočamo, da se izognete težavam pri dokazovanju dogovorjenih elementov pogodbe.

POMEMBNE SESTAVINE KUPOPRODAJNE POGODBE

Pogodba naj vsebuje:
• Osebne podatke pogodbenih strank (ime in priimek, EMŠO, naslov, telefon);
• Natančno identifikacijo konja (ime, pasma, spol, starost, št.rodovnika, mikročip, identifikacijska številka-UELN, barva, prirojeni in pridobljeni znaki);
• Višino kupnine in način plačila;
• Datum in kraj izročitve konja;
• Izjava prodajalca o zdravstvenem stanju konja;
• Odgovornosti za napake;
• Razdelitev morebitnih stroškov prevoza;
• Morebitna določitev preizkusnega obdobja;
• Določitev pristojnega sodišča za sodne spore;
• Lastnoročne in notarsko overjena podpisa kupca in prodajalca;
• Datum in kraj sklenitve kupoprodajne pogodbe.

Priloga pogodbe je vloga za spremembo lastništva, ki jo pošljete na Inštitut za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev.

IDENTIFIKACIJA IN LASTNOSTI KONJA

Pravni okvir identifikacije kopitarjev določa Uredba Komisije (EU) 2021/963 z dne10. junija 2021, ki določa pravila glede identifikacije in registracije kopitarjev ter vzpostavlja enoten model identifikacijskega dokumenta (potnega lista kopitarja). Uredba temelji na načelu sledljivosti živali, katerega namen je zagotoviti pravno varnost v prometu s kopitarji in učinkovit veterinarski nadzor. Zato je zelo pomembno, da si kupec od prodajalca priskrbi ustrezne identifikacijske dokumente in pred nakupom obvezno preveri, ali se podatki v identifikacijskih dokumentih ujemajo z lastnostmi konja. Posebno pozornost je treba nameniti številki mikročipa in identifikacijski številki UELN. Priporočljivo je, da številko mikročipa preveri veterinar ali druga ustrezno usposobljena oseba z ustreznim čitalnikom, saj se s tem bistveno zmanjša tveganje za zamenjave živali. Neujemanje med dokumentacijo in dejanskim stanjem lahko povzroči resne pravne posledice. Kupec se lahko pozneje sooči s težavami pri dokazovanju lastništva, registraciji konja na Konjeniški zvezi Slovenije, udeležbi na tekmovanjih, vzreji, zavarovanju ali nadaljnji prodaji. Takšno neskladje pomeni kršitev pogodbenih obveznosti prodajalca in je podlaga za uveljavljanje jamčevalnih ali odškodninskih zahtevkov zoper prodajalca. Lahko bi se tudi zgodilo, da bi vam prodali konja, ki je v lasti drugega lastnika, pri čemer bi šlo za pravno napako. Prodajalec nedvomno odgovarja, če ima na prodani stvari kdo tretji kakšno pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje kupčevo pravico, pa o njej kupec ni bil obveščen in tudi ni privolil, da bi vzel stvar, ki je z njo obremenjena.

Na inštitutu za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev v Ljubljani je treba vložiti vlogo za spremembo lastništva. Na vlogi navedete podatke o prodajalcu, kupcu in konju. Če se lokacija bivanja konja spremeni morate vnesti tudi podatke o novi lokaciji. Vlogo za spremembo lastništva mora praviloma podpisati tudi prodajalec, zato je priporočljivo, da se obrazec pripravi že ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe in se priloži kot njena priloga.

Če ocenjujete, da je psihofizično stanje konja, ki je predmet prodaje izredno slabo, ker v preteklosti ni bil deležen primerne oskrbe in sklepate, da so v nevarnosti tudi druge živali pri dotičnem prodajalcu, lahko podate prijavo domnevnega mučenja in neodgovornega ravnanja z živalmi na Združenje za nadzor odgovornega lastništva živali Slovenije. Več o prijavi si lahko preberete TUKAJ.

ODGOVORNOST ZA NAPAKE
Pri dvostranski pogodbi odgovarja vsak pogodbenik za stvarne napake svoje izpolnitve. Hkrati vsak odgovarja za pravne napake izpolnitve. Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji iz odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine.
Napaka je stvarna: 1. če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet; 2. če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu bila morala biti znana; 3. če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane; 4. če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila. Primeri stvarne napake pri konju bi bila šepavost, vedenjske motnje, ki so obstajale že pred prodajo, neplodnost kobil itd…

Kupec je dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati ali jo dati v pregled, brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče, in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v osmih dneh. Če je bil pregled opravljen v navzočnosti obeh strank, mora kupec takoj sporočiti prodajalcu svoje pripombe zaradi očitnih napak, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova. Če se potem, ko je kupec prevzel stvar, pokaže, da ima stvar kakšno napako, ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka), mora kupec obvestiti o njej prodajalca v osmih dneh, šteto od dneva, ko je napako opazil. Kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko zahteva, da prodajalec napako odpravi ali zahteva znižanje kupnine ali pa odstopi od pogodbe. V vsakem izmed teh primerov ima kupec pravico zahtevati povrnitev morebitne nastale škode.

V konjeniški praksi je veterinarski prednakupni pregled konja uveljavljen standard skrbnega ravnanja kupca. Priporočljivo je, da kupec pred sklenitvijo pogodbe vključi svojega neodvisnega veterinarja, ki opravi celovit pregled zdravstvenega stanja konja, pri čemer stroške pregleda načeloma krije kupec sam. Na ta način kupec izkaže, da je pred nakupom ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se od njega pričakuje v pravnem prometu. Opustitev takšnega pregleda lahko v primeru poznejšega uveljavljanja stvarnih napak oteži dokazovanje, da je zatrjevana stvarna napaka obstajala že ob prehodu nevarnosti na kupca oziroma da je kupec ravnal z dolžno skrbnostjo pri preverjanju lastnosti konja. Neodvisen veterinarski prednakupni pregled je pomemben dokaz o zdravstvenem stanju konja v času prodaje, zmanjšuje tveganje za poznejše spore med pogodbenima strankama ter kupcu olajša dokazovanje obstoja oziroma neobstoja stvarnih napak. Več informacij o veterinarskih prednakupnih pregledih konja si lahko preberete TUKAJ.

V praksi se lahko kupec in prodajalec že ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe dogovorita za 14-dnevno preizkusno dobo, ki kupcu omogoča, da po prevzemu konja preveri, ali ta ustreza njegovim pričakovanjem in namenu uporabe. V takem primeru je kupoprodajna pogodba veljavno sklenjena, lastninska pravica pa lahko na kupca preide že ob izročitvi konja. Posebnost takšne ureditve je, da to ni zakonska pravica, ampak dogovorjena pravica med kupcem in prodajalcem. Če kupec v 14 dneh od prevzema ugotovi, da konj zanj ni primeren, lahko z enostransko izjavo odstopi od kupoprodajne pogodbe, ne da bi moral dokazovati stvarno napako ali drugo kršitev prodajalca. Posledica odstopa je, da kupec konja vrne prodajalcu, prodajalec pa je dolžan kupcu vrniti celotno prejeto kupnino. Takšna ureditev omogoča, da kupec preveri, ali konj po svojih zdravstvenih lastnostih, temperamentu, obnašanju in stopnji izšolanosti dejansko ustreza dogovorjenim lastnostim. V kupoprodajni pogodbi naj bo jasno določeno, da ima kupec v času preizkusne dobe pravico konja uporabljati na običajen in primeren način, ob tem pa mora ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.

Stranki naj v kupoprodajni pogodbi jasno določita tudi trenutek izročitve konja, saj je od tega trenutka dalje pomembno vprašanje, kdo nosi stroške oskrbe, veterinarskih storitev in tveganje morebitnih poškodb ali pogina konja. Priporočljivo je urediti tudi vprašanje odgovornosti v času prevoza konja ter določiti, katera stranka krije stroške prevoza konja s stare na novo lokacijo bivanja.

ZAKLJUČEK

Pri nakupu ali prodaji konja je pomembno, da se stranki zavedata, da ne gre zgolj za običajen nakup premičnine, temveč za pravni posel, pri katerem lahko zaradi posebnosti konjev kot živih bitij hitro pride do nesoglasij. Veliko težav se lahko prepreči že vnaprej z jasno in natančno sestavljeno pisno kupoprodajno pogodbo, preveritvijo identifikacijskih dokumentov ter skrbnim in neodvisnim predhodnim pregledom zdravstvenega stanja konja. S skrbnim ravnanjem obeh pogodbenih strank se lahko zmanjšajo tveganja za poznejše spore in zagotovi, da je nakup ali prodaja konja izvedena na varen in odgovoren način.

Eva Pepel, dipl. prav. (UN)

___________________________________________

1 488. člen OZ.

2 100. člen OZ.

3 103. člen OZ.

4 459. člen OZ.

5 461. člen OZ.

6 462. člen OZ.

7 468. člen OZ.