SPREMENJENE OKOLIŠČINE KOT RAZLOG ZA SPREMEMBO ALI RAZVEZO POGODBE – rebus sic stantibus

Vsa pogodbena razmerja so izpostavljena tveganjem: gospodarska gibanja, nihanja cen na trgu, naravne nesreče ter spremembe zakonodaje lahko bistveno spremenijo pričakovanja in zmožnost izpolnitve pogodbe. Vprašanje obvladovanja spremenjenih okoliščin v slovenskem pravu ureja Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) od 112. do 115. člena. Pogodbenim strankam je ponujena razveza pogodbe pod točno določenimi pogoji, ki se zaradi odstopanja od glavnega obligacijskega načela pacta sunt servanda, tj. načela dolžnosti izpolnitve obveznosti, razlagajo ozko. Zaradi pogostega sklicevanja nanj so se v praksi bolj specifična vprašanja izoblikovala z ustaljeno sodno prakso, ki bo predstavljena v tem prispevku. 

1. Načelo pacta sunt servanda in njegov pomen

Eno izmed temeljnih načel slovenskega in svetovnega obligacijskega prava je načelo pacta sunt servanda. V slovenskem pravu je urejeno v 9. členu OZ kot dolžnost udeležencev obligacijskega razmerja, da izpolnijo svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Kljub temu da se mednarodno priznano načelo splošno uporablja v latinski obliki, ni mogoče ugotoviti, da izhaja iz rimskega prava v takšni obliki. Načelo je namreč prvi uporabil Hugo Grotius leta 1625 v svojem delu De jure belli ac pacis. 

2. Institut spremenjenih okoliščin 

Kot izjema od načela pacta sunt servanda velja institut spremenjenih okoliščin, tradicionalno označen kot clausa rebus sic stantibus, ki ureja spremembo okoliščin po sklenitvi pogodbe. Sprememba je lahko tako bistvena, da stranki pogodbe sploh ne bi sklenili oziroma bi jo sklenili z drugačno vsebino, če bi se pojavila prej. V tem primeru gre za korektiv pravnega načela pacta sunt servanda z institutom rebus sic stantibus.

V praksi so najpogostejše spremenjene okoliščine, ki vplivajo na pogodbena razmerja:

• naravne nesreče (potresi, požarji, strele, suše, poplave, epidemije), 
• družbene oz. politične spremembe (vojne, družbeni nemiri, inflacija, stavke),
• pravne spremembe (reguliranje cen, prepoved uvoza ali izvoza, sprememba valute),
• druge, bolj posamične spremembe (kraja, rop, prometne nesreče prevoznih sredstev).

112. člen – predpostavke

a) Definicija in razlaga instituta spremenjenih okoliščin

Če po sklenitvi pogodbe nastanejo okoliščine, zaradi katerih je izpolnitev obveznosti ene stranke bistveno otežena, ali pa okoliščine, zaradi katerih pogodba ne more več doseči svojega namena, se v skladu s 112. členom OZ lahko uporabi institut spremenjenih okoliščin. V obeh primerih mora biti vpliv teh okoliščin tako velik, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično, če bi se moralo pri njej vztrajati pod pogoji, pod katerimi je bila prvotno sklenjena. Razvezo pogodbe lahko zahteva stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, ali stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe.

Po drugem odstavku člena se razveza pogodbe ne more zahtevati, če bi stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, morala te okoliščine upoštevati ob sklenitvi pogodbe, če bi se jim lahko izognila ali bi njihove posledice lahko odklonila. Po tretjem odstavku tega člena velja, da se ne upoštevajo spremenjene okoliščine, ki so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev obveznosti te stranke. Skladno s četrtim odstavkom se pogodba ne razveže, če druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo. 5. odstavek 112. člena OZ določa, da je stranka, ki je razvezo zahtevala, ob razvezi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin dolžna drugi stranki povrniti pravičen del škode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala.

Iz navedenega lahko razberemo štiri temeljne predpostavke za uporabo instituta spremenjenih okoliščin: nastanek okoliščin po sklenitvi pogodbe, nepredvidljivost nastalih okoliščin, neizogibnost oz. neodvrnljivost ter bistveno otežena izpolnitev pogodbe.  

Ker gre za izjemo od temeljnega načela prava, so predpostavke za njeno uporabo strogo določene ter morajo biti hkrati izpolnjene, in sicer:

• Učinek spremenjenih okoliščin – po sklenitvi pogodbe morajo nastati okoliščine, ki vplivajo na pogodbene obveznosti alternativno:
  • z otežitvijo izpolnitve obveznosti ene stranke ali
  • z izjalovitvijo namena pogodbe. 

V zakonu ni navedenih točno opredeljenih okoliščin, ki bi utemeljile uporabo 112. člena. Vendar je možna njegova uporaba ob vsaki spremembi okoliščin, če je nastala po sklenitvi pogodbe. Izpolnitev je otežena takrat, ko je povezana z dodatnimi stroški ali povečanim naporom.

Pojavi se vprašanje, kako ravnati, ko gre za denarne obveznosti. Vrhovno sodišče RS je v sodbi III Ips 17/93 zavzelo stališče, da otežena izpolnitev denarne obveznosti ne more utemeljiti razveze pogodbe, saj je denar generična stvar. To pomeni, da gre za stvar, določeno po vrsti, teži, številu, meri, ki se lahko nadomesti z drugo stvarjo enake vrste. Za generične obveznosti pa velja, da zaradi svoje narave ne prenehajo niti tedaj, ko so uničene vse individualno določene stvari, ki jih ima dolžnik. Prelomna sodna praksa Višjega sodišča v Ljubljani v sodbi I Cp 1507/2010 pa je zavzela stališče, da ni nobenega razloga, ki bi v primeru otežene izpolnitve denarne obveznosti izključeval uporabo 112. člena. Stališče je utemeljeno na podlagi teorije kavze in načela enakovrednih dajatev.

VSL sodba in sklep I Cpg 606/2010 obravnava primer, ko lastne finančne težave stranke posledično onemogočijo njeno izpolnitev pogodbe. Iz sodne prakse izhaja, da finančna nelikvidnost sama po sebi ne upravičuje uporabe pravnega instituta spremenjenih okoliščin, zaradi morebitnega izkoriščanja. Uporaba finančne nelikvidnosti kot razlog za legitimno okoliščino spremenjenih okoliščin je možna le ob upoštevanju drugih pravno relevantnih okoliščin, pri čemer je pomembno izpostaviti, da so dokazni standardi postavljeni visoko (stranka je morala izkazati konkretizirane podatke o svojih prihodkih in odhodkih ter dokazati vzročno zvezo med krizo in oteženostjo izpolnitve pogodbe). To izhaja iz sodne prakse, kjer se je obravnavala gospodarska kriza kot spremenjena okoliščina (VSL sodba I Cpg 772/2013, VSL sodba in sklep I Cpg 1120/2012).

Neuresničitev namena pogodbe je bila ob uveljavitvi Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) novost v slovenskem pravnem sistemu. Pravila o upoštevanju spremenjenih okoliščin pridejo v poštev takrat, ko novonastale okoliščine ne ustrezajo več namenu pogodbe. Iste spremembe imajo lahko drugačen vpliv na različne pogodbene klavzule, zato je ključno presojati nove okoliščine glede na to, k čemu in v kolikšnem obsegu sta se stranki zavezali.

• Vplivnost spremenjenih okoliščin – v obeh primerih mora biti vplivnost spremenjenih okoliščin taka, da pogodba:
  • ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank, in
  • bi jo bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti v veljavi v osnovni obliki

Za razumevanje vplivnosti spremenjenih okoliščin je ključno pojasniti, da mora obstajati vzročna zveza med spremenjenimi okoliščinami in oteženostjo izpolnitve obveznosti stranke. Oteženost mora doseči takšno stopnjo, da pogodbe po splošnem mnenju ni več primerno ohraniti v veljavi, ter da strankam očitno ne ustreza več. Zadeva pa je v resnici nekoliko bolj zapletena, saj so uporabljeni pojmi zelo abstraktni, zato je praksa razdeljena glede točne meje oteženosti. Prag je možno opredeliti subjektivno, tj.  glede na pričakovanja ene same stranke ob sklenitvi pogodbe. Objektivna opredelitev temelji na obravnavi primerljivih zadev v prometu.

Objektivno merilo sodišče uporabi, ko so na trgu nihanja cen. Ključnega pomena pri presoji je namreč odstopanje realnih cen od pričakovanih. V zadevi II Cp 829/2012 je sodišče presodilo, da 46,16 % porast cen nepremičnin ne odstopa dovolj od pričakovanega 36 % porasta, zato tega ni mogoče opredeliti kot spremenjeno okoliščino. VSL sklep II Cp 3916/2009 potrjuje stališče, da so nihanja cen na trgu pričakovana ter predstavljajo tveganje, ki ga mora vsak kupec upoštevati. Poleg višine odstopanja je pomembna okoliščina tudi časovno obdobje, v katerem naraščajo cene. Za daljša časovna obdobja so pričakovana višja naraščanja cen (VSL sodba in sklep I Cpg 573/2015).

• Negativni predpostavki:
  • na institut se ne more sklicevati stranka, ki bi spremenjene okoliščine lahko predvidevala, se jim izognila ali odvrnila njegove posledice, ali
  • če so nastale po izteku roka za izpolnitev. 

Če so izpolnjene vse predpostavke spremenjenih okoliščin, ima stranka, katere izpolnitev je otežena, zahtevek za razvezo pogodbe. V primeru, da sodišče zahtevku ugodi, pogodba preneha veljati in sta obe pogodbeni stranki prosti svojih obveznosti. Natančneje, ex nunc (za naprej) v primeru trajajočih obveznosti in ex tunc (za nazaj) pri enkratnih izpolnitvenih dejanjih.

Poseben pomen v tem okviru ima odločba III Ips 40/2012, ki je zavzelo stališče, da 112. člena OZ praviloma ni mogoče uporabiti po popolni izpolnitvi obveznosti obeh strank. Takrat ne gre za primer, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem strank. Pri tem velja izjema za primere, ko se pričakovanja strank nanašajo na obdobje po izpolnitvi obveznosti.

Obstaja možnost prilagoditve pogodbenega razmerja. Namesto da se pogodba razveže, se prilagodi. Sprememba pogodbe je sicer v celoti odvisna od soglasja nasprotne stranke, ki ji izpolnitev ni otežena. Stranka, ki uveljavlja spremenjene okoliščine, ne more zahtevati prilagoditve. Lahko se spremeni nasprotna dajatev v količini oz. višini ali pa izpolnitveno ravnanje v celoti.  Nasprotna stranka ima pravico le do sorazmernega dela škode, ki je nastal zaradi razveze pogodbe. Njegovo višino določi sodišče.

Za nekatere pogodbe zakon predpisuje posebne določbe, s katerimi se pri posameznih vrstah pogodb doseže enak ali podoben namen, kot z upoštevanjem spremenjenih okoliščin. Predpogodbe ureja člen 6. odstavek 33. člena OZ, pogodbe o dosmrtnem preživljanju določa 1. odstavek 562. člena OZ ter zakupno pogodbo določa 1. odstavek 333. člena OZ.

Namen instituta rebus sic stantibus je, da varuje prizadeto stranko, ki želi pogodbo ohraniti v veljavi, namesto da se razdre. Če stranka predlaga spremembo pogodbe, sodišče pa oceni, da je takšna sprememba pravična in ustrezna, pogodbe ne bo razvezalo, vendar bo omogočilo, da pogodba ostane v veljavi pod spremenjenimi pogoji.   

b) Pravne posledice spremenjenih okoliščin

Posledice spremenjenih okoliščin obsegajo spremembo ali celo razvezo pogodbe. Razveza je občutno težja posledica, zato so zanjo zakonsko bolj konkretno opredeljene predpostavke: izpolnitev pogodbe mora biti otežena ali pa namena pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin ni mogoče uresničiti.

Ustaljena sodna praksa na tem področju določa, da prizadeta stranka ne more zahtevati prisilne spremembe pogodbe, lahko pa zahteva le njeno razvezo. Sodišče ne dopušča, da stranka uveljavlja spremenjene okoliščine z ugovorom, temveč le z oblikovalno tožbo. Ne dopušča delne razveze pogodbe; pogodba se lahko razveže le v celoti.

To stališče je sodna praksa enotno potrdila z odločbami VSL sodba I Cpg 803/2013, VSL sodba II Cp 3849/2010,  VS RS sodba II Ips 74/2011, II Ips 153/2011 in III Ips 17/2012, ki določajo, da neustrezen način uveljavljanja predstavlja razlog za zavrnitev zahtevkov, tudi če so bile vsebinske predpostavke spremenjenih okoliščin izpolnjene. Natančneje se sklicuje na izpodbojno upravičenje, ki ga je mogoče uveljavljati le z oblikovalno tožbo ali s konstitutivnim zahtevkom, ne pa z ugovorom zoper izpolnitveni zahtevek nasprotne stranke.

Glede zastaranja zahtevka velja stališče Vrhovnega sodišča RS, da zahtevek za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin ne more zastarati. V tem primeru govorimo o oblikovalni tožbi, s katero se uveljavlja oblikovalna pravica materialnega prava, ki tudi ne more zastarati. 

Ob razvezi pogodbe lahko sodišče stranki, ki razveze ni zahtevala, prisodi povrnitev pravičnega dela škode od stranke, ki je razvezo zahtevala. Namesto povrnitve vse navadne škode, kot velja pri kršitvi pogodbe, se v tem primeru povrne le sorazmeren del škode (1. odstavek 243. člen OZ). Poudariti je treba, da kondikcijskih zahtevkov zakon pri razvezi pogodbe ne ureja posebej.

113. člen – dolžnost obvestitve

113. člen predpisuje, da mora stranka, ki namerava zahtevati razvezo pogodbe, o tem obvestiti nasprotno stranko takoj, ko izve, da so nastale takšne okoliščine. V nasprotnem primeru ta stranka odgovarja za škodo, ki jo je nasprotna stranka imela zaradi prepoznega obvestila. 

Navedena določba je bistvena, saj nasprotno pogodbeno stranko varuje pred negotovostmi, in sicer tako, da se lahko na podlagi obvestila nasprotna stranka primerno prilagodi in pripravi na morebitne spremembe.

VSL sodba I Cpg 599/2011 pojasnjuje, da notifikacijska dolžnost ne predstavlja pogoja za uspeh zahtevka za razvezo pogodbe. Predstavlja breme, katerega neizpolnitev se sankcionira ločeno od zahtevka, po splošnih pravilih o povrnitvi škode.

V nadaljevanju člen ureja odškodninsko odgovornost zaradi prepozne obvestitve, ki temelji na splošnem pravilu iz 245. člena OZ. 

 114. člen – okoliščine, pomembne za odločbo sodišča

Okoliščine, ki so primerne za spremembo pogodbe oz. za razvezo pogodbe, so namen pogodbe, tveganja v poslovnem prometu in uravnoteženost interesov obeh pogodbenih strank. 

• Namen pogodbe se presodi po njeni vsebini ter po dejanskem kontekstu, v katerem je bila sklenjena. Za neuresničitev namena pogodbe je dovolj, da se izpolnitev obveznosti oteži le eni izmed pogodbenih strank. 
• Od pogodbenih strank se pričakuje določena stopnja strpnosti do spremenjenih okoliščin, ki sodijo v okvir običajnega poslovnega tveganja. V tem primeru zakon določa, da se upoštevajo tveganja, ki so v poslovnem prometu običajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste. Sodišča pogosto zavrnejo sklicevanje na institut spremenjenih okoliščin ravno zato, ker se od stranke pričakuje, da s sklenitvijo pogodbe sprejme tudi tveganja.
• Uravnoteženost interesov obeh strank pride v poštev predvsem pri odločanju o časovnem trenutku razveze ter odločanju o pravični porazdelitvi bremen in koristi.

Sodba VSM I Cp 581/2015 ob uporabi teh pravil poudarja, da mora sodišče pri odločanju o razvezi pogodbe presoditi tveganja, ki običajno veljajo v poslovnem prometu, pri tem pa mora upoštevati in izravnati interese obeh pogodbenih strank

115. člen – odpoved sklicevanju na spremenjene okoliščine

Ta člen ureja vnaprejšnjo odpoved sklicevanju na določene spremenjene okoliščine s pogodbo, kar je možno, če je skladno z načelom vestnosti in poštenja. Omenjeno določbo dopolnjuje splošno pravilo, da se stranki ne moreta odreči vsem možnostim razveze ali razveljavitve pogodbe.

Avtonomijo volje pri določanju, kdaj se okoliščine štejejo za spremenjene, določa sodba II Ips 153/2011. Dopustnost odpovedi pa je Vrhovno sodišče RS potrdilo v zadevi III Ips 224/2008, v kateri je uvedba DDV vplivala na dogovorjeno fiksno ceno v pogodbi, vendar je zaradi uporabe odpovednega člena v pogodbi sodišče to upoštevalo ter ni dopustilo sklicevanja na spremenjene okoliščine. 

3. Kritična presoja instituta

a) Abstraktnost pravnih standardov

Prebiranje 112. člena OZ nas sooča z mnogimi pojmi in instituti, ki niso podrobno opredeljeni. Kdaj je izpolnitev “otežena”? Kdaj pogodba “očitno ne ustreza več pričakovanjem strank”? Namesto da bi zakon te pojme konkretiziral, jih prepusti interpretaciji sodnikov od primera do primera. To povzroči zmanjšanje pravne varnosti strank, saj ni konkretizirane pravne podlage, na katero bi se lahko zanesli. To lahko povzroči neenotno uporabo instituta ter nepredvidljivost prava, kar je v nasprotju z načelom pravne varnosti. 

b) Neenotnost glede denarnih obveznosti

Očitno odstopanje je mogoče opaziti v sodni praksi, kjer si odločitve sodišč nasprotujejo, in sicer po III Ips 17/93, kjer velja, da je denar generična stvar, generična obveznost pa ne preneha tako lahko kot nedenarne obveznosti, kar posledično preprečuje uporabo instituta otežene izpolnitve pri denarnih obveznostih. V zadevi I Cp 1507/2010 pa je sodišče uporabo instituta razširilo, in sicer tudi na denarne obveznosti. Tu se pojavi problematika neskladnosti sodne prakse, kar strankam ne predstavlja pravne varnosti.

• Procesna past

Skladno z ustaljeno sodno prakso je razvezo pogodbe mogoče zahtevati izključno z oblikovalno tožbo, ne z ugovorom ali enostranskim odstopom od pogodbe. Odstopanje od teh procesnih predpostavk povzroči zavrnitev zahtevka, tudi če je ta vsebinsko utemeljen. Težava se pojavi pri tem, da stroge procesne predpostavke ne izhajajo iz samega zakona, torej nikjer niso izrecno navedene. Ob tako drastičnih posledicah za neupoštevanje procesnih predpostavk, bi lahko pričakovali, da bodo te zakonsko opredeljene. 

• Nezmožnost delne razveze

Delna razveza ni dopustna, čeprav bi bila v največjem interesu strank. Pri tem se pogodba ali ohrani v veljavi kljub nepravi volji strank ali pa se razveže. Kljub temu da je celoten institut spremenjenih okoliščin v nasprotju z institutom pacta sunt servanda, je ključno omeniti, da so to vse specifični posegi, ki minimalno posegajo v pogodbo. Z razvezo pogodbe v celoti, namesto omogočanja delne razveze, je podan nesorazmeren in nepotreben poseg v pogodbo ter v načelo pacta sunt servanda. 

• Vprašanje časovne omejenosti zahtevka

Ker je zahtevek za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin podan v oblikovalni tožbi, po definiciji ne zastara. Kljub temu da je to skladno s pravnim redom, je taka ureditev sporna, saj ne zagotavlja nikakršne pravne varnosti nasprotni stranki. Teoretično lahko stranke še leta po nastanku spremenjenih okoliščin uveljavljajo zahtevek brez omejitve. Težavo bi bilo preprosto rešiti z določitvijo prekluzivnega roka, ki bi ohranil varstvo nasprotne stranke, hkrati pa omogočil prizadeti stranki dovolj časa za uveljavljanje zahtevka. 

4. Zaključek

Spremenjene okoliščine so na prvi pogled jasno opredeljen institut v zakonu. Ob poglobitvi pa se pojavijo abstraktni pojmi, ki navzven zvenijo preprosti, vendar ostanejo pravno votli, dokler se njihova resnična razsežnost ne izkaže v sodni praksi. Iz pregleda sodne prakse je razviden tudi prehod od zelo restriktivne uporabe instituta k sodobnejšemu pristopu, ki je bolj ekstenziven, ohlapen in bolje varuje namen pogodbe. Institut kljub svoji dolgi zgodovini in obsežni sodni praksi ostaja deloma nejasen, zlasti z vidika meje med običajnim poslovnim tveganjem in pravno upoštevano spremenjeno okoliščino. Ob nenehnem gospodarskem in družbenem razvoju ter ob nastanku novih izzivov je mogoče pričakovati nadaljnji razvoj tega instituta.

Liza Kšela, dipl. prav (UN)

---

[1] Obligacijski zakonik (OZ), (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631).

[2] J. Kranjc, Zgodovinsko ozadje načel novega obligacijskega zakonika, Podjetje in delo, št. 5-6, 1996, ISSN 1581-1107, str. 563-564.

[3] K. Tuori, Pacta sunt servanda, Annales Academiae Scientiarum Fennicae, 2023, str. 48.

[4] N. Plavšak in ostali, Obligacijsko pravo: splošni del, GV založba, Ljubljana, 2018, str. 421.

[5] A. Cvahte in ostali, Komentar Obligacijskega zakonika (OZ). Splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2024, str. 682.

[6] A. Cvahte in ostali, Komentar Obligacijskega zakonika (OZ). Splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2024, str. 685.

[7] A. Cvahte in ostali, Komentar Obligacijskega zakonika (OZ). Splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2024, str. 685.

[8] N. Plavšak in ostali, Obligacijsko pravo: splošni del, GV založba, Ljubljana, 2018, str. 423.

[9] Pravni terminološki slovar, založba ZRC, ZRC SZU, Ljubljana, »https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/pravni/iskalnik?iztocnica=generi%C4%8Dna%20stvar « (dostopno dne: 13. 10. 2026).

[10] K. Drnovšek, Institut spremenjenih okoliščin v novejši sodni praksi, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor, str. 9-11, »https://www.pf.um.si/site/assets/files/3545/prispevek_-_klemen_drnovek_-_institut_spremenjenih_okoliin_v_noveji_sodni_praksi_-_gradivo_za_udeleence.pdf « (dostopano dne: 11. 6. 2026).

[11] K. Drnovšek, Institut spremenjenih okoliščin v novejši sodni praksi, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor, str. 11, »https://www.pf.um.si/site/assets/files/3545/prispevek_-_klemen_drnovek_-_institut_spremenjenih_okoliin_v_noveji_sodni_praksi_-_gradivo_za_udeleence.pdf « (dostopno dne: 11. 6. 2026).

[12] A. Cvahte in ostali, Komentar Obligacijskega zakonika (OZ). Splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2024, str. 689.

[13] N. Plavšak in ostali, Obligacijsko pravo: splošni del, GV založba, Ljubljana, 2018, str. 423.

[14] K. Drnovšek, Institut spremenjenih okoliščin v novejši sodni praksi, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor, str. 7, »https://www.pf.um.si/site/assets/files/3545/prispevek_-_klemen_drnovek_-_institut_spremenjenih_okoliin_v_noveji_sodni_praksi_-_gradivo_za_udeleence.pdf « (dostopno dne: 14. 6. 2026).

[15] N. Plavšak in ostali, Obligacijsko pravo: splošni del, GV založba, Ljubljana, 2018, str. 424-425.

[16] K. Drnovšek, Institut spremenjenih okoliščin v novejši sodni praksi, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor, str. 17, »https://www.pf.um.si/site/assets/files/3545/prispevek_-_klemen_drnovek_-_institut_spremenjenih_okoliin_v_noveji_sodni_praksi_-_gradivo_za_udeleence.pdf « (dostopno dne: 16. 6. 2026).

[17] N. Plavšak in ostali, Obligacijsko pravo: splošni del, GV založba, Ljubljana, 2018, str. 425.

[18] A. Cvahte in ostali, Komentar Obligacijskega zakonika (OZ). Splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2024, str. 685.

[19] A. Cvahte in ostali, Komentar Obligacijskega zakonika (OZ). Splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2024, str. 694.

[20] A. Cvahte in ostali, Komentar Obligacijskega zakonika (OZ). Splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2024, str. 695.

[21] K. Drnovšek, Institut spremenjenih okoliščin v novejši sodni praksi, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor, str. 8-14, »https://www.pf.um.si/site/assets/files/3545/prispevek_-_klemen_drnovek_-_institut_spremenjenih_okoliin_v_noveji_sodni_praksi_-_gradivo_za_udeleence.pdf « (dostopno dne: 16. 6. 2026).

[22] A. Cvahte in ostali, Komentar Obligacijskega zakonika (OZ). Splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2024, str. 697.

[23] A. Cvahte in ostali, Komentar Obligacijskega zakonika (OZ). Splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2024, str. 699.

[24] K. Drnovšek, Institut spremenjenih okoliščin v novejši sodni praksi, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor, str. 12-13, »https://www.pf.um.si/site/assets/files/3545/prispevek_-_klemen_drnovek_-_institut_spremenjenih_okoliin_v_noveji_sodni_praksi_-_gradivo_za_udeleence.pdf « (dostopno dne: 16. 6. 2026).

[25] A. Cvahte in ostali, Komentar Obligacijskega zakonika (OZ). Splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2024, str. 701-702.

[26] K. Drnovšek, Institut spremenjenih okoliščin v novejši sodni praksi, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor, str. 11, »https://www.pf.um.si/site/assets/files/3545/prispevek_-_klemen_drnovek_-_institut_spremenjenih_okoliin_v_noveji_sodni_praksi_-_gradivo_za_udeleence.pdf « (dostopno dne: 17. 6. 2026)

[27] A. Cvahte in ostali, Komentar Obligacijskega zakonika (OZ). Splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2024, str. 701-702.

[28] K. Drnovšek, Institut spremenjenih okoliščin v novejši sodni praksi, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor, str. 8, »https://www.pf.um.si/site/assets/files/3545/prispevek_-_klemen_drnovek_-_institut_spremenjenih_okoliin_v_noveji_sodni_praksi_-_gradivo_za_udeleence.pdf « (dostopno dne: 17. 6. 2026).

[29] A. Cvahte in ostali, Komentar Obligacijskega zakonika (OZ). Splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2024, str. 704.