NEKATERE NOVOSTI, KI JIH ZJU-1 PRINAŠA JAVNIM USLUŽBENCEM

Z dnem 25. 4. 2025 je bil sprejet Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-1). Gre za prenovo krovnega zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Zakon je začel veljati z dnem 21. 5. 2025, uporabljati pa se je začel šele z dnem 1. 1. 2026 in je s tem nadomestil Zakon o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 63/07 s spremembami). V tem članku bomo predstavili nekatere novosti, ki jih ZJU-1 prinaša.

Ciljev prenove področja javnih uslužbencev je več. Z zakonom se želi okrepiti strokovnost in neodvisnost javnih uslužbencev, uvaja se večja fleksibilnost pri ravnanju s kadri in spodbujanje mobilnosti javnih uslužbencev, ter prilagoditev uslužbenskega sistema izzivu starostne strukture javnih uslužbencev in vse večjega kadrovskega primanjkljaja v javni upravi.

1. Vzpostavitev Centra za kadre v organih državne uprave

Z ZJU-1 se ustanavlja poseben organ – center za kadre v organih državne uprave (v nadaljevanju: Center za kadre).[1] Gre za organ, ki je ustanovljen kot notranja organizacijska enota Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo. Vloga Centra za kadre je sodelovanje v postopku zaposlovanja in pri razvoju zaposlenih. Njegova glavna naloga je izvajanje javnih natečajev pri zaposlovanju na uradniških delovnih mestih. Javne natečaje izvaja za organe državne uprave, torej za ministrstva, organe v njihovi sestavi in upravne enote.[2] Za druge državne organe in uprave lokalnih skupnosti pa le, če so pristopili k internemu trgu dela.

Naloge Centra za kadre so tako, med drugim:

–  objava javnega natečaja, preverjanje pogojev za uvrstitev v izbirni postopek, izvajanje prvega dela izbirnega postopka v javnem natečaju, vključno s presojo temeljnih osebnih sposobnosti in veščin kandidatov;

– pomoč organom pri presoji osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela v drugem delu izbirnega postopka v javnem natečaju ter pomoč pri presoji osebnih sposobnosti in veščin v posebnih javnih natečajih;

– razvoj sistema osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela ter drugih orodij za ravnanje s kadri;

– izvajanje javnega natečaja za podeljevanje štipendij za organe državne uprave;

– pomoč pri izvedbi delovnopravnih postopkov, če je za to sklenjen dogovor.

Postopek izvedbe javnega natečaja v delu, ki se izvaja pred Centrom za kadre, je določen v Uredbi o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave, pravosodnih organih in organih internega trga dela (Ur. l. RS, št. 104/25). Več o Centru za kadre si lahko preberete tudi na njihovi spletni strani.

2. Prenova selekcijskih postopkov

ZJU-1 pri izbiri javnega uslužbenca kot merilo določa ustrezne osebne sposobnosti in veščine za opravljanje dela. S tem želi ZJU-1 vzpostaviti kompetenčni model zaposlovanja. ZJU-1 zato dopolnjuje pojem strokovne usposobljenosti tako, da v definiciji poleg strokovnega znanja ter osebnih sposobnosti določa tudi veščine za opravljanje dela.[3]Kolikšen vpliv na zaposlovanje bo imela nova definicija, pa bo pokazala šele praksa.

Nadalje, ZJU-1 na novo ustanavlja interni trg dela kot orodje za učinkovito ravnanje s kadri v javnem sektorju.[4] V interni trg dela so vključeni organi državne uprave, poleg njih pa tudi drugi državni organi in uprave lokalnih skupnosti, če za to podajo pristopno izjavo. Namen takšne spremembe je, da se javnim uslužbencem omogoči notranja mobilnost – ne zgolj mobilnost znotraj državne uprave, temveč širše. Kot izhaja iz obrazložitve predloga zakona, se s tem delodajalcu omogoča, da išče in lažje pridobi javnega uslužbenca, ki že ima posebna znanja. Javni uslužbenec pa tako znotraj delodajalca kot tudi znotraj vseh organov, ki so vključeni v interni trg dela, konkurira za prosto delovno mesto in s tem pridobiva nova znanja in veščine ter tako skrbi za svoj karierni razvoj.

ZJU-1 uvaja novosti tudi v postopku javnih natečajev. Javni natečaj se za organe državne uprave in za druge državne organe ter uprave lokalnih skupnosti, ki so pristopili k internemu trgu dela, objavi na spletnem mestu državne uprave (portal GOV.SI).[5] Gre za centraliziran način objav, ki omogoča, da so vse objave na enem mestu. Kandidati prijavo oddajo elektronsko preko portala eUprava.[6] Javni natečaj za druge državne organe in uprave lokalne skupnosti, ki niso pristopili k internemu trgu dela, se objavijo na njihovih spletnih straneh, kandidati pa oddajo elektronsko prijavo na elektronski naslov organa, ki je objavil javni natečaj.[7]

Po prejemu prijav se preveri, ali so izpolnjeni pogoji za uvrstitev v izbirni postopek. Ta del postopka vodi Center za kadre, če se pogoji za uvrstitev v izbirni postopek preverjajo pri Centru za kadre, ali pa organ sam, če se pogoji za uvrstitev v izbirni postopek preverjajo pri organu, v katerem se izvaja javni natečaj.[8] V izbirni postopek se uvrsti kandidat, ki pošlje pravočasno in popolno prijavo, ter izkazuje izpolnjevanje natečajnih pogojev na podlagi prijave.[9]Kandidat mora natečajne pogoje izpolnjevati na dan izteka roka za vložitev prijave.[10] ZJU-1 kot novost izrecno določa, da se kandidata, ki je vložil nepopolno vlogo, ne poziva k dopolnitvi, saj je slednje podaljševalo poda. Za javne natečaje po ZJU-1 se namreč ne uporabljajo več določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kot je to veljalo za ureditev po ZJU.[11] Nepopolna prijava je prijava, ki ne vsebuje vseh prilog in navedb, ki so navedene v objavi javnega natečaja, ali iz katere ni mogoče razbrati, ali kandidat izpolnjuje natečajne pogoje. Sklep o neizbiri se vroča po elektronski poti na elektronski naslov kandidata.[12]

Po preizkusu pogojev prijav sledi postopek izbire kandidatov. Izbirni postopek se lahko izvaja neposredno pred organom (66. člen ZJU-1) ali pred Centrom za kadre (67. člen ZJU-1).

Za organe državne uprave in druge državne organe ter uprave lokalnih skupnosti, ki so pristopili k internemu trgu dela, se izbirni postopek izvaja v dveh delih. Prvi del izbirnega postopka izvaja Center za kadre, drugi del izbirnega postopka pa izvaja organ.[13]

V prvi fazi se preveri splošna strokovna usposobljenost – kandidati morajo opraviti pisni preizkus osnovnega poznavanja državne ureditve in ureditve lokalne samouprave Republike Slovenije.[14] Za uspešno opravljen preizkus mora kandidat doseči najmanj 70 odstotkov točk. Če kandidat opravi preizkus, se opravi še nadaljnji preizkus – presoja temeljnih osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela.[15] Na ta način se zagotovijo enaki vstopni pogoji za vse, saj kasneje lahko javni uslužbenci prehajajo iz organa v organ.

Če kandidat opravi oba preizkusa, ga Center za kadre uvrsti na seznam. Seznam se skupaj s prijavami kandidatov in poročilom o presoji temeljnih osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela posreduje organu, ki opravi drugi del izbirnega postopka.[16]

3. Obveznost uveljavljanja notranje poti pri komisiji za pritožbe

ZJU-1 je razširil obveznost predhodne vložitve pritožbe na komisijo za pritožbo tudi na spore v zvezi z denarnimi terjatvami.

O pravicah, obveznostih in odgovornosti javnega uslužbenca v okviru delovnega razmerja, se odloča s pisnim sklepom (npr. sklep o premestitvi, sklep o imenovanju v višji naziv, sklep o letnem dopustu, idr.). Prav tako se s sklepom odloča o zahtevi javnega uslužbenca, da delodajalec izpolni obveznost iz delovnega razmerja ali odpravi kršitev pravic iz delovnega razmerja (t.i. zahteva za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja; npr. da se vzpostavi delovno razmerje za nedoločen čas). Rok za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja je 15 dni od vložitve zahteve.

Zoper sklep o pravici, obveznosti ali odgovornosti iz delovnega razmerja ima javni uslužbenec pravico do sodnega varstva (torej lahko vloži tožbo na sodišče) – vendar le pod pogojem, da je izkoristil možnost pritožbe.[17] Javni uslužbenec mora tako zoper sklep o pravici, obveznosti, odgovornosti iz delovnega razmerja in zahtevi za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja najprej vložiti pritožbo na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: Komisija za pritožbe). Rok za vložitev pritožbe je 8 dni od vročitve pisnega sklepa.

Javni uslužbenec tako lahko vloži tožbo na sodišče šele v roku 30 dni od vročitve odločitve komisije za pritožbe ali od dneva, ko poteče rok za izdajo sklepa komisije za pritožbe.[18] Rok, v katerem mora Komisija odločiti o pritožbi, je 30 dni.[19] Če bo javni uslužbenec na sodišče vložil tožbo, brez da bi izkazal, da je predhodno vložil pritožbo na Komisijo za pritožbo ter da je o pritožbi bilo odločeno oziroma da je pretekel rok za odločitev o pritožbi, bo sodišče tožbo zavrglo (t.j. ne bo obravnavalo, ali je utemeljena; za vsebinsko obravnavo tožbe bo moral javni uslužbenec vložiti novo tožbo, kjer bo moral izkazati uveljavljanje postopka s pritožbo).

Bistvena novost ZJU-1 je, da mora javni uslužbenec pred vložitvijo tožbo na sodišče izpeljati postopek s pritožbo tudi takrat, ko želi zoper delodajalca uveljavljati denarne terjatve (npr. izplačilo plače; izplačilo razlike v plači; izplačilo dodatka za delovno dobo; izplačilo odškodnine, ipd.).[20] Pred uveljavitvijo ZJU-1 ta obveznost za uveljavljanje denarnih terjatev ni veljala in se je javni uslužbenec lahko obrnil na sodišče brez predhodnega postopka.

Primer: Oseba X, ki je zaposlena na Ministrstvu na obrambi, je ugotovila, da mu delodajalec ni pravilno obračunaval dodatkov za stalno pripravljenost. Po ureditvi v ZJU je lahko na delovno sodišče vložil tožbo brez, da bi delodajalca pozival k izplačilu premalo izplačanih dodatkov. Po 1. 1. 2026, torej z začetkom uporabe ZJU-1 pa mora oseba X najprej pri delodajalcu vložiti zahtevo za odpravo kršitve, v kateri mora od delodajalca terjati znesek premalo izplačanih dodatkov. Če ji delodajalec v 15 dneh denarne terjatve ni poravnal, mora zoper delodajalca na komisijo za pritožbe vložiti pritožbo. Šele po odločitvi komisije za pritožbo ali preteku roka za odločanje o zadevi, lahko oseba X vloži tožbo na sodišče, s katero od delodajalca zahteva znesek premalo izplačanih dodatkov.

Omenili bi tudi, da ZJU-1 vzpostavlja eno komisijo za pritožbe za organe državne uprave, pravosodne organe in uprave lokalnih skupnosti. V okviru delodajalca Republike Slovenije je namreč po prejšnji ureditvi ZJU delovalo več komisij za pritožbe iz delovnega razmerja. Na podlagi drugega odstavka 35. člena ZJU so delovale: komisija za pritožbe pri vladi, komisija za pritožbe pri državnem organu in komisija za pritožbe pri reprezentativnih združenjih lokalnih skupnosti (če se le ta ni ustanovila, je odločala komisija za pritožbe pri vladi). ZJU-1 pa v drugem odstavku 36. člena določa, da o pritožbah odloča zgolj komisija za pritožbe pri vladi in komisija za pritožbe pri državnem organu (če se le ta ustanovi, sicer o pritožbah odloča komisija za pritožbe pri vladi). Povod za spremembo je racionalizacija in zagotavljanje enotne poti uveljavljanja pravnega varstva in enotne uporabe prava.

4. Prenovljen sistem napredovanja v višji naziv

ZJU-1 uvaja drugačen način napredovanja v višji naziv. Prejšnja ureditev (ZJU v povezavi z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 108/09 s spremembami) ter Uredbo o napredovanju uradnikov v nazive (Ur. l. RS., št. 98/08 s spremembami)) je vezala napredovanje v naziv na letno oceno. ZJU-1 pa sedaj napredovanje v višji naziv ne veže več na pridobljeno letno oceno, temveč se uvaja avtomatično napredovanje. Uradnik tako napreduje v višji naziv po preteku določenega števila let zaposlitve.[21]

Vendar pa napredovanje ni popolnoma avtomatično. ZJU-1 namreč uvaja tudi pospešeno in zadržano napredovanje v naziv. Zadržano napredovanje pomeni, da se bo uradniku časovno obdobje za napredovanje v višji naziv podaljšalo za eno leto, če bo uradnik delo opravljal bistveno pod pričakovanji.[22] Nasprotno, pospešeno napredovanje pomeni, da če uradnik delo opravlja bistveno nad pričakovanji, lahko uradnik napreduje že po izpolnitvi najmanj polovice časovnega obdobja za napredovanje.[23]

5. Kadrovska štipendija

Možnost podelitve kadrovske štipendije je bila vzpostavljena že v ZJU. Nova ureditev po ZJU-1 pa področje kadrovskih štipendij še podrobneje ureja.[24] Izrecno določa, da se kadrovske štipendije podeljujejo na podlagi potreb organov. Štipendist se izbere na javnem natečaju, ki ga izvaja Center za kadre. S štipendistom se sklene pogodba o štipendiranju, v kateri se določi medsebojne pravice in obveznosti, roki za izpolnitev obveznosti, višino štipendije in povračilo med trajanjem pogodbe, način izplačevanja štipendije, čas trajanja pogodbe ter razloge za odpoved pogodbe in posledice v primeru odpovedi pogodbe. Organ, ki podeli štipendijo, spremlja izvajanje pogodbe o štipendiranju.

Štipendist mora v delovnem razmerju ostati toliko časa, kot je trajalo štipendiranje. Štipendistu se tako po prenehanju pogodbe o štipendiranju ponudi pogodba o zaposlitvi, in sicer najkasneje v treh mesecih. Štipendist mora ponujeno pogodbo o zaposlitvi skleniti. Če organ ob prenehanju pogodbe o štipendiranju zaradi razlogov na strani organa, ugotovi, da mu ne more ponuditi sklenitve pogodbe o zaposlitvi, mora štipendista za 30 dni uvrstiti na interni trg dela. Če se v tem času ugotovi možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri drugem organu, se štipendista o tem obvesti, organ, pri katerem bo štipendist sklenil pogodbo o zaposlitvi, pa mu najkasneje v štirih mesecih od uvrstitve na interni trg dela ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi.

ZJU-1 izrecno določa, da štipendist prejema štipendijo tudi v času od prenehanja pogodbe o štipendiranju pa do sklenitve pogodbe o zaposlitvi ali do odveze od obveznosti skleniti pogodbo o zaposlitvi.

Če štipendist ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas iz razlogov na njegovi strani, mora povrniti vse prejete štipendije in druge stroške organa, ki so povezane z njegovim štipendiranjem.

Podrobneje je kadrovska štipendija urejena v Uredbi o štipendiranju v organih državne uprave (Ur. l. RS 110/25).

Zgoraj predstavljene novosti, ki jih je prinesel ZJU-1 so usmerjene v posodobitev delovanja javne uprave ter prilagoditev sodobnim potrebam in izzivom. Njihova dejanska uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev bo razvidna šele po določenem obdobju izvajanja v praksi.

Urša Brinovec, mag. prava

_____________________________________________

[1] Določba 62. člena ZJU-1.

[2] Prvi odstavek 14. člena ZDU-1.

[3] Določba 15. točke 6. člena ZJU-1.

[4] Prvi ostavk 47. člena ZJU-1.

[5] Prvi odstavek 63. člena ZJU-1.

[6] Četrti odstavek 64. člena ZJU-1.

[7] Peti odstavek 64. člen ZJU-1 in prvi odstavek 63. člena ZJU-1.

[8] Peti odstavek 65. člena ZJU-1.

[9] Prvi odstavek 65. člena ZJU-1.

[10] Četrti odstavek 65. člena ZJU-1.

[11] Glej prej veljavno določbo 60. člena ZJU.

[12] Šesti odstavek 65. člena ZJU-1.

[13] Prvi odstavek 67. člena ZJU-1.

[14] Drugi odstavek 67. člena ZJU-1.

[15] Četrti odstavek 67. člena ZJU-1.

[16] Peti odstavek 67. člena ZJU-1.

[17] Prvi odstavek 26. člena ZJU-1.

[18] Drugi odstavek 26. člena ZJU-1.

[19] Drugi odstavek 40. člena ZJU-1.

[20] Sedmi odstavek 23. člena ZJU-1.

[21] Tretji odstavek 122. člena ZJU-1.

[22] Določba 123. člena ZJU-1.

[23] Določba 124. člena ZJU-1.

[24] Določba 55. člena ZJU-1.