Kaj se zgodi, če na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ) ne izpolnite katere od svojih obveznosti? Lahko zaradi zamujenega sestanka, neodzivnosti ali neizpolnjevanja dogovorjenih aktivnosti ostanete brez denarnega nadomestila za brezposelnost? Posledice so odvisne od okoliščin, vrste kršitve in razlogov, zaradi katerih obveznosti niste izpolnili. Pojasnili bomo, kdaj lahko kršitev obveznosti vpliva na pravico do nadomestila, ali se ji je mogoče izogniti z ustreznimi pojasnili in kaj lahko storite, če vam grozi izguba denarne pomoči.
Katere obveznosti ima brezposelna oseba?
Ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb na ZRSZ se posameznik s podpisom zaposlitvenega načrta zaveže k aktivnemu iskanju zaposlitve. To vključuje redno spremljanje prostih delovnih mest, pravočasno prijavljanje na razpise, odzivanje na vabila in napotitve ZRSZ ter udeležbo na zaposlitvenih razgovorih.[1]
Brezposelna oseba mora dosledno izpolnjevati aktivnosti, dogovorjene v zaposlitvenem načrtu.[2] Po potrebi se mora tudi vključevati v programe zaposlovanja in sprejemati ustrezno oz. primerno zaposlitev.[3]
Kot primerna zaposlitev se šteje zaposlitev za določen ali nedoločen čas, ki obsega najmanj polovico delovnega časa. Delovno mesto mora ustrezati vrsti izobrazbe brezposelne osebe oz. biti največ eno raven nižje, vožnja z javnim ali organiziranim prevozom delodajalca v obe smeri pa praviloma ne sme presegati treh ur. Primernost zaposlitve se opredeli v zaposlitvenem načrtu najpozneje v štirih mesecih od vpisa v evidenco. V določenih primerih se lahko primerna zaposlitev ponudi že po treh mesecih.[4]
Poleg tega mora oseba ZRSZ posredovati resnične podatke.[5] Vsako spremembo sporočenih podatkov mora prijaviti najpozneje v treh dneh po njenem nastanku.[6] Po zaključku zadnje dogovorjene aktivnosti se mora javiti ZRSZ v 15 dneh.[7] Izpolnjevanje teh obveznosti je ključno za ohranjanje statusa brezposelne osebe in aktivno vključevanje na trg dela.
Zaradi katerih kršitev obveznosti preneha nadomestilo?
Pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost lahko predčasno preneha iz več razlogov. Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD) v 65. členu določa okoliščine, zaradi katerih ZRSZ upravičencu odvzame pravico do nadomestila. Med njimi so tudi kršitve obveznosti brezposelne osebe, povezane z vodenjem v evidenci brezposelnih oseb, ki jih določa 129. člen ZUTD.
Do prenehanja pravice lahko pride, če brezposelna oseba:
- Odkloni vključitev v program aktivne politike zaposlovanja ali kršitev obveznosti iz pogodbe o vključitvi;
- Odkloni ustrezno oz. primerno zaposlitev ali si ne prizadeva za njeno pridobitev;
- ZRSZ posreduje neresnične podatke o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe;
- Opravlja oz. je opravljala delo na črno;
- Ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom;
- Odkloni podpis zaposlitvenega načrta.
Pomembna je tudi obveznost odzivanja na vabila ZRSZ. Kot izhaja iz sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 175/2016 z dne 15. 9. 2016, lahko neopravičen izostanek z razgovora pomeni neizpolnjevanje obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve in vodi do izbrisa iz evidence.
Za kršitev obveznosti osebe, ki ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom, velja posebno pravilo. Pred znižanjem nadomestila mora ZRSZ osebi omogočiti, da pojasni okoliščine kršitve in predloži dokazila. Če upravičenih razlogov ne izkaže, se ji lahko nadomestilo za naslednja dva meseca zniža za 30 odstotkov. Ob ponovni kršitvi lahko pravica do nadomestila preneha.[8]
Pravica lahko preneha tudi, če prejemnik ZRSZ ne obvesti o podlagi za izplačilo dohodka za delo.[9] Kot dohodek za delo se šteje katero koli pogodbeno razmerje, na podlagi katerega prejemnik opravi fizično ali intelektualno delo (npr. opravljanje storitev, ustvarjanje ali izvedbo avtorskega dela, delo oz. storitev prokurista, vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, …). O tem mora obvestiti ZRSZ že ob vložitvi zahtevka, če podlaga obstaja takrat, sicer pa najpozneje v osmih dneh od njenega nastanka.[10]Prenehanje pravice v tem primeru učinkuje s prvim dnem meseca, v katerem je bila opuščena obveznost obveščanja.[11] Vendar zamuda osemdnevnega roka sama po sebi ne pomeni izgube pravice do nadomestila.[12]
Zato je pomembno, da brezposelna oseba redno izpolnjuje dogovorjene obveznosti, se odziva na pozive ZRSZ in pravočasno sporoča spremembe svojega položaja.
Kaj lahko storim, če imam upravičene razloge za neizpolnitev obveznosti?
Brezposelne osebe morajo praviloma aktivno iskati zaposlitev in izpolnjevati obveznosti, dogovorjene z ZRSZ. Vendar zakon določa tudi okoliščine, v katerih so lahko teh obveznosti začasno oproščene.
O oprostitvi se lahko brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, ki mu grozi izguba zaposlitve, vnaprej dogovori z osebnim svetovalcem in jo vključi v zaposlitveni načrt. To je mogoče na primer v času udeležbe na usposabljanju ali izobraževanju v okviru mednarodnih projektov, ki trajajo največ 12 mesecev, če je vključitev ustrezna glede na merila za programe aktivne politike zaposlovanja. Oprostitev je mogoča tudi med upravičeno odsotnostjo iz osebnih razlogov ter v času določenih nalog in usposabljanj v pomožni policiji, Slovenski vojski ali Civilni zaščiti, pri čemer veljajo zakonsko določene časovne omejitve.[13]
Med razlogi za oprostitev so lahko tudi pripor, prestajanje zaporne kazni ali izvajanje določenih varnostnih oz. vzgojnih ukrepov, če trajajo največ šest mesecev in osebi ni omogočeno aktivno iskanje zaposlitve v skladu z osebnim načrtom po predpisih o izvrševanju kazenskih sankcij. Oprostitev je mogoča tudi v času opravljanja prostovoljskega dela, in sicer za največ 12 mesecev, ter v drugih upravičenih okoliščinah, ki trajajo največ 15 dni v koledarskem letu.[14]
Pri presoji upravičene odsotnosti iz osebnih razlogov se smiselno upoštevajo tudi pravila delovne zakonodaje o minimalnem letnem dopustu in plačani odsotnosti zaradi osebnih okoliščin.[15]
Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah predvideva tudi primere, ko predhodni dogovor ni mogoč. Mednje sodijo zlasti zdravstvene težave, zaradi katerih oseba začasno ni sposobna za delo, in potreba po negi družinskega člana, ki živi z njo v skupnem gospodinjstvu. Takšne okoliščine je treba dokazati z ustreznim zdravniškim potrdilom ali bolniškim listom izbranega zdravnika.[16]
V teh primerih mora oseba ZRSZ oz. koncesionarja obvestiti najpozneje v osmih dneh po prenehanju razloga za odsotnost in v istem roku predložiti ustrezna dokazila. Enako velja za druge upravičene okoliščine, zaradi katerih predhodni dogovor ni mogoč.[17]
Pri odločanju mora uradna oseba, ki vodi postopek oz. odloča o zadevi, presoditi, katera dejstva je mogoče šteti za dokazana. Pri tem mora vsak dokaz posebej oceniti, nato pa vse dokaze obravnavati tudi v medsebojni povezavi. Upoštevati mora celoten potek postopka in vse okoliščine, ki lahko vplivajo na odločitev.[18] Gre za načelo proste presoje dokazov, kar pomeni, da uradna oseba na podlagi vestne in skrbne presoje vseh zbranih dokazov ter celotnega postopka oblikuje svoje prepričanje o tem, katera dejstva so dokazana.[19] Uradne osebe lahko tako na podlagi predloženih dokazov po lastni presoji presodijo, ali je bila odsotnost upravičena.
Pomembno je torej razlikovati med okoliščinami, pri katerih se je treba o oprostitvi vnaprej dogovoriti z osebnim svetovalcem, in nepredvidenimi razlogi, pri katerih predhodni dogovor ni mogoč. V obeh primerih je bistveno, da oseba upošteva predpisani postopek in pravočasno predloži potrebna dokazila, saj se lahko le tako izogne ugotovitvi, da svojih obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve ni izpolnjevala brez upravičenega razloga.
Kaj če Zavod odloči, da sem kršil svoje obveznosti?
ZRSZ lahko osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb ali v evidenci oseb, vključenih v program aktivne politike zaposlovanja, kadar nastopi zakonsko določen razlog za izbris. To lahko ugotovi na podlagi podatkov iz uradnih evidenc drugih pristojnih organov in organizacij. Do prenehanja vodenja v evidenci lahko pride tudi, če se oseba iz nje odjavi sama.[20]
Ko ZRSZ ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izbris, osebo o tem obvesti. Obvestilo se praviloma pošlje po pošti na način, pri katerem se šteje, da je bilo vročeno 20. dan od odpreme iz ZRSZ. Če oseba potrebuje uradno potrdilo o prenehanju vodenja v evidenci, ga lahko zahteva pri ZRSZ.[21]
Pri nekaterih razlogih za prenehanje vodenja v evidenci ZRSZ ne izda zgolj obvestila, temveč mora izdati tudi uradno odločbo. To velja za določene primere, opredeljene v 129. členu zakona, med drugim za zavrnitev ustrezne ali primerne zaposlitve, zavrnitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja oz. kršitev obveznosti v takšnem programu, navajanje neresničnih podatkov ter nekatere druge zakonsko določene kršitve.[22]
ZRSZ o predčasnem prenehanju pravice do denarnega nadomestila odloči po uradni dolžnosti. Odločbo mora izdati v enem mesecu od dneva, ko izve za okoliščine, zaradi katere pravica preneha, pri čemer jo lahko izda najpozneje v 25 mesecih od dokončnosti odločbe o priznanju pravice do nadomestila.[23]
Če je oseba hkrati vpisana v evidenco brezposelnih oseb in v evidenco oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, se lahko o prenehanju vodenja v obeh evidencah odloči z eno odločbo.[24]
Zoper odločbo se lahko oseba najprej pritoži na ministrstvo, pristojno za delo. Če tudi z odločitvijo ministrstva ni zadovoljna, lahko pravno varstvo uveljavlja pred pristojnim sodiščem za socialne spore.[25]
Sklep
Na ZRSZ za zaposlovanje je dosledno izpolnjevanje obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve ključnega pomena za ohranitev pravic iz naslova brezposelnosti. Neudeležba na svetovalnem razgovoru, zavrnitev ustrezne zaposlitve ali programa aktivne politike zaposlovanja ter drugi zakonsko določene kršitve lahko vodijo do znižanja ali prenehanja denarnega nadomestila oz. do izbrisa iz evidence brezposelnih oseb.
Če svojih obveznosti ne morete izpolniti zaradi upravičenih razlogov, je pomembno, da o tem pravočasno obvestite ZRSZ, se po potrebi predhodno dogovorite z osebnim svetovalcem in predložite ustrezna dokazila. Če predhodni dogovor zaradi nepredvidenih okoliščin ni mogoč, morate ZRSZ obvestiti v predpisanem roku. Ob morebitni odločitvi o kršitvi obveznosti je smiselno preveriti tudi možnosti pritožbe in nadaljnjega pravnega varstva.
Najpomembneje je, da se na vabilo ZRSZ odzovete, upoštevate dogovorjeni zaposlitveni načrt in vsako odsotnost ustrezno opravičite. S pravočasnim ukrepanjem lahko preprečite nepotrebne zaplete in zmanjšanje tveganja za izgubo pravic, ki vam pripadajo v času brezposelnosti.
Danijela Brečko, dipl. prav. (UN)
——————————————————————————————————–
[1] 11. člen Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD; Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22, 59/22 – odl. US, 109/23, 62/24 – ZUOPUE, 70/25 in 83/25), ki je dostopen na https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5840#poglavje-parent-386710791.
[2] Prav tam.
[3] 129. člen ZUTD.
[4] 13. člen ZUTD.
[5] 129. člen ZUTD.
[6] Peti odstavek 123. člen ZUTD.
[7] 11. člen ZUTD.
[8] 65.a člen ZUTD.
[9] 65. člen ZUTD.
[10] 67. člen ZUTD.
[11] 65. člen ZUTD.
[12] Vrhovno sodišče Republike Slovenije, sodba VIII Ips 68/2016 z dne 21. 6. 2026.
[13] 44. člen Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (Uradni list RS, št. 106/10, 10/14, 98/15, 82/18, 90/21 in 38/22), ki je dostopen na https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV10452#clen_19.
[14] Prav tam.
[15] Prav tam.
[16] Prav tam.
[17] Prav tam.
[18] 10. člen Zakona o upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25), ki je dostopen na https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1603.
[19] Vrhovno sodišče Republike Slovenije, sklep Ips 220/2016 z dne 17. 5. 2017.
[20] 130. člen ZUTD.
[21] 130. člen ZUTD.
[22] Prav tam.
[23] 65. člen ZUTD.
[24] Prav tam.
[25] Prav tam.
Delite to zgodbo, izberite svojo platformo!
Kategorije prispevkov
Naštej kategorije: Pravo za vse
Najnovejši prispevki


