Sosedsko pravo je zbir pravnih pravil, ki urejajo razmerja med lastniki sosednih nepremičnin. V slovenskem pravnem sistemu je sosedsko pravo urejeno v 4. oddelku Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, s spremembami, v nadaljevanju: »SPZ«), v okvir katerega sodijo določbe glede (i) prepovedanih imisij, (ii) vzdrževalnih del, (iii) ureditve meje, (iv) uporabe meje, (v) mejnih in drevesnih znamenj, (vi) zasledovanja živali na tuji nepremičnini in (vii) nujne poti. Prav tako sodi v okvir sosedskega prava tudi ureditev gradnje čez mejo, ki jo SPZ določa v 47. členu.
SPZ v 73. členu določa splošno pravilo, po katerem morajo lastniki nepremičnin ravno zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode (prvi odstavek 73. člena SPZ). Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine, se morajo izvrševati pošteno, v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine. Sosedsko pravo se zato ne omejuje zgolj na pravna razmerja med neposredno meječimi nepremičninami, temveč zaobsega tudi bolj oddaljene nepremičnine, in to tako daleč, do koder se raztezajo učinki vplivanja.[1] Ob tem je potrebno omeniti, da pravna razmerja med lastniki sosednjih nepremičnin poleg SPZ urejajo tudi javnopravni predpisi na področju graditve objektov, urejanja prostora, varstva okolja in evidentiranja nepremičnin. Continue reading “Imisije, institut sosedskega prava” →
