Posest ni pravica. Pravica predstavlja pravno oblast do stvari. Posestnik stvari lahko stvar uživa in z njo razpolaga pri čemer ni pomembno, ali ima pravico stvar uživati ter z njo razpolagati. Posest predstavlja eno izmed temeljnih komponent lastninske pravice.[1] Značilnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. To si najbolje predstavljamo tako, da izhajamo iz predpostavke, da posestnik, ki uveljavlja varstvo nima nobene pravice do posesti, kar pomeni, da je posest pridobil z ropom ali tatvino.[2] Tudi takšen posestnik ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč.